Jedro

Tožnica je v postopku zavarovanja predlagala izvršilno sredstvo, ki bi ga lahko le v primeru, če bi v rokah že imela izvršilni naslov (prim. 243. člen ZIZ). Prav zaradi navedenega nesorazmerja med zatrjevano relativno pravico (verjetnost obstoja terjatve) in absolutno pravico, ki bi jo pogojevalo takšno zavarovanje, je zakonodajalec v zakonu tudi izrecno določil, da se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja (2. odstavek 271. člena ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog tožnice izdalo začasno odredbo, s katero je tožencu prepovedalo odtujitev in obremenitev stanovanja št. 30 v 4. nadstropju stanovanjske hiše M. 8, Ljubljana, z veljavnostjo do poteka 30 dni po pravnomočnosti meritorne odločbe v pravdni zadevi. Odločilo je še, da se o izdani začasni odredbi obvesti zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Ljubljani in Davčni urad Ljubljana. Zavrnilo pa je tožničin predlog glede izvršilnega sredstva in sicer rubeža nepremičnine po sodnem izvršitelju in nabitjem zapisnika o rubežu na sodni deski sodišča prve stopnje in objavo v Uradnem listu RS.

Tožnica je proti zavrnilnemu delu sklepa sodišča prve stopnje vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da se sicer strinja z ugodilnim delom sklepa, čeprav takšnega izvršilnega sredstva ni predlagala.

Meni pa, da bi sodišče moralo ugoditi njenemu predlogu v celoti. V obravnavani zadevi gre za nepremičnino, ki še ni vpisana v zemljiško knjigo, za prodajo takšnih nepremičnin pa velja določilo 211. člena ZIZ, po kateri se na taki nepremičnini opravi rubež. Zapisnik o rubežu ima pomen zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi in mora biti razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu. Meni, da ima lahko samo na ta način izdana in realizirana začasna odredba pravilne pravne posledice.

Toženec je proti omenjeni odločitvi vložil ugovor, vendar pa je odločanje o ugovoru v pristojnosti sodišča prve stopnje (54. člen v zvezi z 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

V zvezi s pritožbenimi očitki je treba tožnico opozoriti, da začasna odredba kot sredstvo zavarovanja denarne terjatve temelji le na verjetno izkazani pravici oziroma verjetnosti, da terjatev obstoji ali da bo upniku terjatev zoper dolžnika šele nastala. Intenzivnost oziroma stopnja zavarovanja mora zato biti v sorazmerju s stopnjo prepričanja glede obstoja upnikove terjatve, ki je predmet zavarovanja. V obravnavani zadevi pa je tožnica za svojo relativno pravico zahtevala zavarovanje po katerem bi pridobila absolutno pravico, kar pa je v nasprotju z omenjenim sorazmerjem. Tožnica namreč v pritožbi pravilno poudarja določbo 211. člena ZIZ, po katerem ima zapisnik o rubežu nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, pomen zaznambe izvrše (170. člen ZIZ). Z zaznambo izvršbe pa pridobi upnica zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki poznaje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (2. odstavek 170. člena ZIZ). Tožnica je torej v postopku zavarovanja predlagala izvršilno sredstvo, ki bi ga lahko le v primeru, če bi v rokah že imela izvršilni naslov (prim. 243. člen ZIZ). Prav zaradi navedenega nesorazmerja med zatrjevano relativno pravico (verjetnost obstoja terjatve) in absolutno pravico, ki bi jo pogojevalo takšno zavarovanje, je zakonodajalec v zakonu tudi izrecno določil, da se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja (2. odstavek 271. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je tak tožničin predlog zavrnilo kot neutemeljen.

Pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).