13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 1225/2004 z dne 9. 9. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju št. III I 2000/02620 z dne 2. 4. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov predlog, naj se razveljavi klavzula o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi št. I 2000/02620 z dne 25. 10. 2001. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo. Enako kot sodišče prve stopnje je menilo, da je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilno opravljena v skladu s 141. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP).

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da vročevalec pri vročanju sklepa o izvršbi ni ravnal v skladu z določbo tretjega odstavka 142. člena ZPP, ki je bila v veljavi pred njegovo dopolnitvijo z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 96/02 – v nadaljevanju ZPP-A). Po njegovem mnenju bi moral vročevalec v primeru osebne vročitve najprej poizvedeti, kdaj in kje bi lahko naslovnika našel, in mu pustiti pisno sporočilo, pri osebah določenih z zakonom, naj bo določen dan ob določeni uri na določenem mestu, da sprejme pisanje. Meni, da zato niso bili izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih bi sodišče lahko štelo, da je bila pošiljka vročena. S takšno napačno uporabo zakona naj bi mu bili kršeni pravici iz 22. in 25. člena Ustave.

3.Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP, po kateri v primeru, če vročitev sporočila iz tretjega odstavka na način, določen v tretjem odstavku tega člena, ni mogoča, pusti vročevalec sporočilo v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih, je bila dodana šele z novelo ZZP-A. Zato je Ustavno sodišče moralo odgovoriti na vprašanje, ali je bilo mogoče določbo tretjega odstavka 142. člena ZPP že pred novelo ZZP-A razlagati na način, kot jo je razlagalo sodišče v konkretnem primeru. Po mnenju Ustavnega sodišča je bila takšna razlaga ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 141. člena ZPP mogoča. Takšen je bil tudi namen zakonodajalca, saj je ob sprejemanju novele ZPP-A izrecno navedel, da gre pri dodajanju četrtega odstavka 142. člena ZPP (5. člen ZPP-A) le za odpravo redakcijske pomanjkljivosti in da je treba namen zakonodajalca le jasneje opredeliti.[1] Pritožnikova trditev, da je sodišče očitno napačno razlagalo določbo ZPP, torej ne drži. Zato je tudi očitek o kršitvi 22. in 25. člena Ustave neutemeljen.

4.Ker ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot to zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić

Opomba:

[1]Poročevalec DZ, št. 40/02, str. 68.