Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožniki so s pravno prednico toženke 27. 12. 2005 sklenili vsak svojo pogodbo o dolgoročnem stanovanjskem kreditu z valutno klavzulo v višini 42.226,70 CHF, z rokom vračila v 240-ih mesečnih obrokih. S tožbo sta prvi in drugi tožnik od toženke zahtevala vsak plačilo 6.669,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tretja tožnica pa je uveljavljala oblikovalni zahtevek zaradi znižanja plačila za 6.668,29 EUR. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da (I.) je toženka prvemu tožniku dolžna plačati 12.591,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji zahtevek je zavrnilo; (II.) je toženka drugemu tožniku dolžna plačati 12.591,34EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi; (III.) se kreditna obveznost tretje tožnice spremeni tako, da namesto 45.024,04 EUR znaša 38.794,58 EUR, tako da se kreditna obveznost tretje tožnice zniža za znesek 6.229,46 EUR in tako da se preostanek kredita vodi v EUR, višji zahtevek tretje tožnice je zavrnilo; in (IV.) povračilo pravdnih stroškov tožnikov naložilo v nerazdelno plačilo toženki.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo v III. (v delu, ki se nanaša na tretjo tožnico) in IV. točki izreka. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v I. in II. točki izreka potrdilo izpodbijano sodbo.

3.V zvezi s sodbo drugostopenjskega sodišča toženka predlaga dopustitev revizije glede sledečih vprašanj:

"1. Ali, in če da pod katerimi pogoji, je dopustna presoja poštenosti kreditne pogodbe, ki je sklenjena skladno s 7. členom Zakona o potrošniških kreditih (ZpotK)?

2. Ali je tudi presojo glavnega predmeta pogodbe, kot je dogovor o valutni klavzuli v primeru kreditnih pogodb, dopustno opraviti po kriterijih opredeljenih v prvem odstavku 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot)?

3. Katera merila mora sodišče upoštevati, ko presoja izpolnitev pojasnilne dolžnosti banke?

4. Ali sme sodišče v okviru presoje meril pojasnilne dolžnosti banke upoštevati kasnejše smernice in priporočila?

5. Ko mora sodišče v okviru presoje izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke presojo opraviti upoštevaje standard povprečnega potrošnika, kaj ta standard napolnjuje? Kako na to presojo vpliva dejstvo, da slovenskemu povprečnemu potrošniku razumevanje obstoja menjalnih tečajev in dejstva, da se ti v času spreminjajo, ni tuje?

6. Ali je dopustno neizpolnjeno pojasnilno dolžnost uporabiti kot argument pri presoji kriterijev nepoštenosti pogodbenega pogoja opredeljenih v prvem odstavku 24. člena ZVPot? Ali zgolj neizpolnjena pojasnilna dolžnost lahko vodi do utemeljenega zaključka, da banka ni bila v dobri veri, kljub ugotovitvi, da banka potrošnikov ni zavajala, jim ni ničesar zagotavljala niti kreditov v CHF ni forsirala? Ali neizpolnjena pojasnilna dolžnost sama po sebi, ob podani dobri veri banke, lahko vodi do zaključka, da je banka ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot? Ali lahko presojo dobre vere banke opravi sodišče, ne da bi v zvezi s tem pridobilo odgovore na strokovna vprašanja v primeru, ko je banka v zvezi s tem predlagala angažiranje izvedenca ustrezne stroke?

7. Ali je dobra vera zajeta v vseh kriterijih za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja opredeljenih v prvem odstavku 24. člena ZVPot? Ali je v primeru ugotovljene dobre vere na strani banke sklep o nepoštenosti po katerem koli kriteriju opredeljenem v prvem odstavku 24. člena ZVPot izključen?

8. Ali je dopustno v primeru, ko se kreditojemalci zavedajo, da so sklenili aleatorno kreditno pogodbo z valutno klavzulo, ugotoviti nepoštenost pogodbenega pogoja in posledično ničnost kreditne pogodbe na podlagi 3. alineje prvega odstavka 24. člena ZVPot?

9. Katere predpostavke mora izkazati tožeča stranka v primeru uveljavljanja denarnega zahtevka kot posledico zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe z valutno klavzulo? Ali sta v konkretnem primeru prvotožeča stranka in drugotožeča stranka izkazali predpostavke uveljavljanega denarnega zahtevka? Kako na slednje vpliva dejstvo, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na institut delne ničnosti, kar je sodišče druge stopnje ocenilo kot materialnopravno napačno, kljub temu pa potrdilo odločitev sodišča prve stopnje?

10. Kako na zahtevek prvotožeče stranke in drugotožeče stranke vpliva neizkazana predpostavka zahtevka, da bi sklenili kredit v EUR, če ne bi sklenili predmetnega kredita, in pomanjkljiva in neizkazana trditvena podlaga, ali bi šlo za kredit s fiksno ali spremenljivo obrestno mero, ali bi šlo za šestmesečni ali trimesečni EURIBOR, za kredit s kakšno višino obrestne mere bi šlo? Ali lahko potrebno trditveno podlago tožečih strank nadomesti izvedensko mnenje in odločitev sodišča?

11. Kaj mora v posledici ugotovljene ničnosti kreditne pogodbe z valutno klavzulo kreditojemalec vrniti banki? Ali je denarni zahtevek prvotožeče stranke in drugotožeče stranke, ob predpostavki ugotovljene ničnosti konkretnih kreditnih pogodb, v konkretnem primeru utemeljen?

12. Ali je zahtevek prvotožeče in drugotožeče stranke zastaran?"

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.ačlena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.c člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).