Jedro

Ker je bila oškodovanka v obravnavani zadevi že pravilno poučena in je imela tudi možnost priglasiti premoženjskopravni zahtevek, kar je izrecno zavrnila, je pritožbeno zavzemanje, da bi jo sodišče moralo vabiti na narok za izrek kazenske sankcije in jo (ponovno) seznaniti z možnostjo uveljavljanja svojih pravic, neutemeljeno. Ker oškodovanka premoženjskopravnega zahtevka ni priglasila v postopku pred sodiščem prve stopnje, le tega ne more nadomestiti v pritožbi.

Sodišče prve stopnje oškodovanke ni bilo dolžno vabiti na predobravnavni narok, ki ga je izvedlo neposredno pred narokom za izrek kazenske sankcije. V skladu z določbo 285.a člena ZKP namreč sodišče na predobravnavni narok povabi zgolj stranke in zagovornika, oškodovanka pa ni stranka predmetnega kazenskega postopka. Prav tako oškodovanki ne gre pravica, da jo sodišče seznanja in ji daje možnost izjasnitve o sporazumu o priznanju krivde, sklenjenim med obtoženko in tožilstvom.

Z navedbami, s katerimi nasprotuje kazenski sankciji za storjena kazniva dejanja, oškodovanka ne more uspeti, saj lahko v skladu z določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP vloži pritožbo le glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, objavi pravnomočne sodbe in odločbe o stroških, nima pa pravice, da bi izpodbijala odločbo o kazenski sankciji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Oškodovanka B. B. je dolžna plačati 30,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo obtoženo A. A. spoznalo za krivo storitve osmih kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov po drugem in sedmem odstavku 143. člena KZ-1. Za vsako kaznivo dejanje ji je določilo denarno kazen 10 dnevnih zneskov, to je 300,00 EUR, nato pa ji je po 5. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno denarno kazen 70 dnevnih zneskov, to je 2.100,00 EUR. Obtoženka je izrečeno denarno kazen dolžna plačati v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe. Če se ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska, to je 60,00 EUR denarne kazni, določilo en dan zapora. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obtoženko oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper sodbo se je pritožila oškodovanka B. B. zaradi „bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, določitve kazni ter kazenskih sankcij“. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, podredno pa, da „obtoženko spozna za krivo ter jo kaznuje v skladu s 143. členom KZ-1 v zvezi z 257. členom KZ-1 od prvega do petega odstavka, prav tako pa, da ji zaradi storitve kaznivega dejanja in zlorabe uradnega položaja preneha delovno razmerje, katerega obtoženka še vedno opravlja, ter naloži plačilo vseh stroškov postopka in plačilo premoženjskopravnega – odškodninskega zahtevka za povzročeno psihično škodo oškodovanki v višini 7.000,00 EUR“.

3. Odgovor na pritožbo so podali zagovorniki obtoženke ter predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Oškodovanec sme v skladu z določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP sodbo, s katero je sodišče obdolženca spoznalo za krivega, izpodbijati le glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, objavi pravnomočne sodbe in odločbe o stroških.

6. Pritožbeno sodišče se najprej opredeljuje do pritožbenih očitkov, da je bila oškodovanki v postopku pred sodiščem prve stopnje odvzeta pravica, da se izjavi ter uveljavlja svoj premoženjskopravni zahtevek, saj ni bila vabljena na narok, pri čemer se sklicuje na določbo 285.č člena ZKP.

Drugi odstavek 285.č člena ZKP se nanaša na narok za izrek kazenske sankcije in določa dolžnost sodišča sporočiti oškodovancu, da ima pravico biti navzoč na naroku ter uveljavljati pravice, ki jih ima po določbah ZKP na glavni obravnavi, vendar pa to dolžnost zamejuje le na primere, ko oškodovanec ni vabljen kot priča in še ni bil obveščen o možnosti, da sme podati premoženjskopravni zahtevek. Takšna situacija pa v obravnavanem primeru ni podana. Oškodovanka B. B. je bila namreč v predmetnem kazenskem postopku in sicer dne 11. 3. 2020 v fazi preiskave, že zaslišana kot priča in tedaj poučena o svojih pravicah, tudi o pravici uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka. Ob koncu zaslišanja je oškodovanka izjavila, da odškodninskega zahtevka v konkretni zadevi ne priglaša (list. št. 60-61 spisa). Ker je bila torej oškodovanka v obravnavani zadevi že pravilno poučena in je imela tudi možnost priglasiti premoženjskopravni zahtevek, kar je izrecno zavrnila, je pritožbeno zavzemanje, da bi jo sodišče moralo vabiti na narok (za izrek kazenske sankcije) in jo (ponovno) seznaniti z možnostjo uveljavljanja svojih pravic, neutemeljeno. Ker oškodovanka premoženjskopravnega zahtevka ni priglasila v postopku pred sodiščem prve stopnje, le tega ne more nadomestiti v pritožbi.

7. Pritožbeno sodišče oškodovanki dodatno pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje prav tako ni bilo dolžno vabiti na predobravnavni narok, ki ga je izvedlo neposredno pred narokom za izrek kazenske sankcije. V skladu z določbo 285.a člena ZKP namreč sodišče na predobravnavni narok povabi zgolj stranke in zagovornika, oškodovanka pa ni stranka predmetnega kazenskega postopka. Prav tako oškodovanki ne gre pravica, da jo sodišče seznanja in ji daje možnost izjasnitve o sporazumu o priznanju krivde, sklenjenim med obtoženko in tožilstvom.

8. S preostalimi pritožbenimi navedbami pritožnica izraža nestrinjanje z izrečeno kaznijo ter se zavzema za višjo kazen (pri čemer zmotno navaja, da je obtoženka priznala zlorabo uradnega položaja, saj so obtoženki očitana dejanja opredeljena kot kazniva dejanja zlorabe osebnih podatkov), za prenehanje delovnega razmerja obtoženki ter zatrjuje napačen izračun enotne kazni v izpodbijani sodbi.

9. S takšnimi navedbami, s katerimi nasprotuje kazenski sankciji za storjena kazniva dejanja, ne more uspeti, saj lahko v skladu z zgoraj navedeno določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP oškodovanka vloži pritožbo le glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, objavi pravnomočne sodbe in odločbe o stroških, nima pa pravice, da bi izpodbijala odločbo o kazenski sankciji.

10. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da so pritožbene navedbe neutemeljene. Ker prav tako ni zaznalo kršitev iz prvega odstavka 383. člena ZKP, ki jih preizkuša po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo oškodovanke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker oškodovanka s pritožbo ni uspela, je dolžna kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v višini 30,00 EUR, ki je odmerjena na podlagi tar. št. 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).