Jedro

Pogoji za izvedbo glavne obravnave so izpolnjeni kljub odsotnosti obeh tožencev in njunega pravnega pooblaščenca - odvetnika, če so bili tako oba toženca osebno kot tudi njun pravni pooblaščenec na obravnavo pravilno vabljeni, nobeden od njih pa ni izostanka pravno upoštevno in pravočasno opravičil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencema naložilo, da morata iz naslova nepovrnjenega posojila kot posojilojemalka (prva toženka) in kot porok (drugi toženec) skupaj plačati tožeči stranki tolarsko protivrednost zneska 36.605,00 ATS po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z dogovorjenimi 13 %-nimi kreditnimi in 4,5 %-nimi zamudnimi obresti od 1.1.1995 dalje do plačila ter povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 71.918,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila. Zoper sodbo sodišča prve stopnje sta se toženca pritožila. V pritožbi (napačno naslovljeni kot "ugovor") omenjata sicer vse zakonsko predvidene pritožbene razloge - domnevno kot uveljavljane, vendar ob tem ne navajata drugega kot da se "ugovor nanaša glede vročitve sklepa", ki da je "bilo nepravilno dostavljeno", oziroma da "ga" toženi stranki nista prejeli osebno, niti pooblaščena oseba. Zato se nista mogla zagovarjati in podati dejanskega stanja. Formalnega pritožbenega predloga toženca ne ponujata. Pritožba ni utemlejena. Iz pritožbenih navedb tožencev "glede vročitve sklepa, ki je bilo nepravilno dostavljeno, oziroma ga toženi stranki nista prejeli osebno ali pooblaščena oseba", ni mogoče povsem jasno razbrati vsebine očitka, ki ga toženca namenjata sodišču v zvezi z načinom vodenja postopka na prvi stopnji. Če toženca s tem merita na kakšno bistveno kršitev določb pravdnega postopka glede pogojev za izvedbo glavne obravnave v njuni odsotnosti, kot tudi v odsotnosti toženkinega pravnega pooblaščenca - odvetnika, jima je treba odgovoriti, da ta ni podana. Za izvedbo glavne obravnave dne 19.1.1999 so bili namreč kljub odsotnosti obeh tožencev in pravnega pooblaščenca - odvetnika izpolnjeni vsi potrebni pogoji iz določbe 295. člena v zvezi z določbo 294. člena v času izdaje prvostopne sodbe veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki ga je treba uporabiti spričo določbe prvega odstavka 498. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99), saj so bili tako oba toženca osebno kot tudi pravni pooblaščenec na to obravnavo pravilno vabljeni (glej povratnice, pripete k list.št. 14 spia), vendar nobeden od njih ni izostanka pravno upoštevno in pravočasno opravičil (glej tudi dopis odvetnika tožencev na list.št. 23 spisa). Ker puščata toženca ostale domnevno uveljavljane pritožbene razloge v njuni pritožbi docela neobrazložene, je bilo treba preizkusiti izpodbijano sodbo le še v smeri morebitnega obstoja po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 365 člena ZPP/77, glede katerih pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani. Zato je bilo treba pritožbo tožencev na podlagi določbe 368. člena ZPP/77 kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.