Jedro

Vsebina izdelanega izvedenskega mnenja po prepričanju pritožbenega sodišča ne dosega kriterija zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja, saj je izvedenec zgolj sestavil tabelarični prikaz nakupov in prodaj med strankama z navedbo datumov in plačilnih rokov iz računov, ta prikaz pa ni bil obsežen (18 računov). Iz pisnega mnenja v spisu tudi ne izhaja, da bi izvedenec izdelal obračun obresti, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Posledično sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre izvedencu za pisno izdelavo izvedenskega izvida in mnenja v skladu s 1. odstavkom 47. člena Pravilnika 400 točk (manj zahtevno) in ne priznanih 600 točk.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da se zneskovno v celoti glasi: "Sodnemu izvedencu M. B. se odmeri izvedenina v bruto znesku 395,42 EUR.

Po odbitku vseh prispevkov in dajatev se izvedenina v neto znesku 306,45 EUR nakaže na njegov bančni račun pri ... banki d.d., št. Računa ... ."

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedencu finančne stroke M. B. za izdelavo izvedenskega mnenja odmerilo izvedenino v bruto znesku 644,19 EUR (prej 154.374,20 SIT) oziroma v neto znesku 499,25 EUR (prej 119.640,00 SIT). Odločilo je, da se nagrada in povračilo stroškov nakažeta iz predujma, ki ga je založila tožeča stranka.

Tožena stranka je vložila pravočasno pritožbo zoper 1. točko sklepa. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in spremeni tako, da odmeri izvedenino v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002, 75/2003 in 72/2005; v nadaljevanju: Pravilnik).

Na pritožbo je odgovoril izvedenec in pritožbenemu sodišču predlagal, da zavrže neosnovane pritožbene navedbe tožene stranke.

Pritožba je deloma utemeljena.

I. Višina izvedenine V skladu s 45. členom Pravilnika pripada izvedencu za študij spisa določeno število točk. Število priznanih točk je odvisno od obsega spisa, vključno s prilogami, ki jih je potrebno preučiti za izdelavo izvida in mnenja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedenec prejel spis v obsegu 96 strani, pri čemer je bilo 46 strani prilog (A1 do A27). Glede na obseg spisa pripada izvedencu v skladu z 2. točko 1. odstavka 45. člena Pravilnika 200 točk (nad 50 do 200 strani). Pritožbena trditev, da gre izvedencu za pregled spisa samo 100 točk, je glede na navedeno neutemeljena.

Iz 46. člena Pravilnika izhaja, da se izvedencu priznajo točke tudi za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Število priznanih točk je tudi v tem primeru odvisno od obsega te dokumentacije. Sodišče prve stopnje je izvedencu iz tega naslova priznalo 200 točk (od 25 do 50 strani dodatne dokumentacije), vendar pa iz obrazložitve sklepa ni razvidno, kaj naj bi predstavljalo to dokumentacijo. Sklepati je mogoče, da je prvostopno sodišče kot dodatno dokumentacijo obravnavalo listine, ki jih je izvedencu posredovala tožeča stranka in obsegajo 32 strani (spis, stran 58 do 90). Vpogled v te listine pokaže, da so s strani tožeče stranke posredovane listine identične listinam, ki se že nahajajo v prilogah spisa, kakor je pravilno opozorila tožena stranka v svoji pritožbi. Ker so se te listine v skladu z 2. odstavkom 45. člena Pravilnika upoštevale že pri študiju spisa, zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pa ni izkazano, izvedencu ni mogoče priznati nagrade iz tega naslova.

Ovrednotenje pisne izdelave izvedenskega mnenja je na podlagi 1. odstavka 47. člena Pravilnika odvisno od stopnje zahtevnosti. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje izvedencu za izdelavo izvedenskega mnenja in obračuna obresti priznalo 600 točk, kar pomeni, da je štelo izvedensko mnenje za zahtevno. To v pritožbi izpodbija tožena stranka. Vsebina izdelanega izvedenskega mnenja po prepričanju pritožbenega sodišča ne dosega kriterija zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja, saj je izvedenec zgolj sestavil tabelarični prikaz nakupov in prodaj med strankama z navedbo datumov in plačilnih rokov iz računov, ta prikaz pa ni bil obsežen (18 računov). Iz pisnega mnenja v spisu tudi ne izhaja, da bi izvedenec izdelal obračun obresti, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Posledično sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre izvedencu za pisno izdelavo izvedenskega izvida in mnenja v skladu s 1. odstavkom 47. člena Pravilnika 400 točk (manj zahtevno) in ne priznanih 600 točk. Sodišče druge stopnje je glede na zgoraj navedene ugotovitve spremenilo tudi odmero stroškov za pisalna sredstva. Ker se ti stroški v skladu s 4. odstavkom 41. člena Pravilnika ovrednotijo v višini 5 odstotkov odmerjene nagrade, pravilna uporaba materialnega prava narekuje, da pritožbeno sodišče stroške za pisala prilagodi novo odmerjeni nagradi izvedenca, kot bo razvidno iz nadaljevanja.

II. Vsebina izvedenskega mnenja Tožena stranka v pritožbi navaja še, da izvedenec na zastavljena vprašanja ni odgovarjal v skladu s pravili znanosti in stroke, temveč je pravno presojal vpogledane dokumente. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so te pritožbene navedbe vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem. Presoja tega očitka pa ni predmet sklepa o odmeri nagrade izvedencu. Na podlagi 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedensko delo ne glede na to, ali je sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi sledilo ali ne. Ta pritožbeni očitek je zato neutemeljen.

Pritožbeno sodišče je torej izvedencu priznalo naslednje plačilo: 200 točk za študij spisa, 0 točk za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, 400 točk za izdelavo manj zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja ter 30 točk za pisalna sredstva, skupaj torej 630 točk. V skladu s 44. členom Pravilnika je vrednost točke enaka vsakokratni veljavni vrednosti točke po odvetniški tarifi, ki v času odločanja znaša 0,459 EUR. Tako znaša plačilo izvedencu 289,17 EUR. Ta znesek je pritožbeno sodišče povečalo za potne stroške izvedenca v višini 17,28 EUR (prej 4.140 SIT). Neto znesek izvedenine tako znaša 306,45 EUR. Skupaj z nakazilom in akontacijo dohodnine znaša izvedenina 395,42 EUR.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo v 1. točki izreka.