Jedro

Sodišče prve stopnje je storilki s podaljševanjem roka v okviru svojih zmožnosti poskušalo omogočiti, da bi si zagotovila zadostna finančna sredstva za prijavo v rehabilitacijski program, a storilka te priložnosti žal ni znala izkoristiti in kljub znantno podaljšanem roku za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program, sodišču tega še vedno ni predložila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilko se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilki preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter jo oprostilo plačila sodne takse za ta sklep.

2. Zoper sklep se pritožuje storilka brez navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ji odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16. 12. 2020 ugodilo storilkinemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, s katerim ji je med drugim naložilo obveznost, da v roku 15. dni od vročitve tega sklepa sodišču predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program. Ker je bil sklep o odložitvi izvršitve storilki vročen 23. 12. 2020, bi morala potrdilo o prijavi v program rehabilitacijskih delavnic sodišču predložiti do 7. 1. 2021. Vendar je storilka z dopisom z dne 6. 1. 2021 sodišče zaprosila naj jo oprosti obveznosti udeležbe v rehabilitacijskem programu, saj nima dovolj finančnih sredstev za plačilo rehabilitacijskih delavnic. Sodišče prve stopnje ji je z dopisom z dne 27. 1. 2021 pojasnilo, da je obveznosti udeležbe v rehabilitacijskem programu ne more oprostiti in ji dodelilo dodatni enomesečni rok za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program. Storilka je ta dopis prejela 5. 2. 2021, vendar tudi do 5. 3. 2021 dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program ni predložila. Sodišče prve stopnje je nato opravilo poizvedbe pri Javni agenciji za varnost prometa, ki je z dopisom z dne 6. 7. 2021 pojasnila, da se storilka ni prijavila na rehabilitacijske delavnice. Sodišče prve stopnje je nato storilko z dopisom z dne 13. 7. 2021 ponovno pozvalo, da pojasni, zakaj se ni prijavila v rehabilitacijski program in da o tem predloži ustrezna dokazila, vendar na ta poziv, ki ji je bil vročen 10. 8. 2021, niti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa tj. 7. 9. 2021 ni odgovorila. Ob takem procesnem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje vsekakor imelo več kot zadostno podlago za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri tem je tudi pravilno poudarilo, da se v predmetnem postopku od storilke pričakuje aktivno sodelovanje in vestno izpolnjevanje naloženih obveznosti, saj je vendarle storilki v interesu, da do preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne pride, a glede na zgoraj opisan potek postopka takega interesa pri storilki ni zaznati, čeprav je bila seznanjena s posledicami svojih neaktivnosti.

5. Pritožbene navedbe, v katerih storilka pojasnjuje, da zoper njo vzporedno teče več postopkov in da se več ne znajde v vsem tem, da je na podlagi izrečenih kazni ostala brez zaposlitve in bila pol leta brez dohodkov, da je bila že dovolj oškodovana fizično in psihično, da opravlja delo v splošno korist, da bi poplačala izrečene globe; da je v času njene odsotnosti zaradi noge v mavcu njeno pošto dvigovala druga oseba, s katero sta se tudi veselili, da je stvar zaključena in da ne zmore več poslušati laži s strani policistov, v ničemer ne vplivajo na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da storilka v roku, ki ji je bil določen s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in kasneje celo podaljšan s strani sodišča prve stopnje, ni predložila dokazila o prijavi v rehabilitacijski program.

6. Pritožbeno sodišče sicer razume, da se je storilka znašla v težki življenjski in finančni situaciji v posledici vseh izrečenih sankcij za storjene prekrške in da ji je kot prejemnici denarne socialne pomoči težko zagotoviti zadostna finančna sredstva za prijavo v rehabilitacijsko delavnico, vendar to ni opravičljiv razlog za nepredložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program. Sodišče prve stopnje je storilki z zgoraj opisanim postopanjem v okviru svojih zmožnosti poskušalo omogočiti, da bi si zagotovila zadostna finančna sredstva za prijavo v rehabilitacijski program, a storilka te priložnosti žal ni znala izkoristiti in kljub znatno podaljšanem roku za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program, sodišču tega še vedno ni predložila.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker iz spisovnega gradiva izhaja, da je storilka prejemnica denarne socialne pomoči in bi s plačilom sodne takse kot edinega stroška pritožbenega postopka bilo ogroženo njeno preživljanje, je tudi pritožbeno sodišče na podlagi petega odstavka 144. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 147. člena ZP-1 ter 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilko oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek.