Jedro

Izvršitelj in sodišče prve stopnje sta upoštevala pri obračunu terjatve tako pravnomočen sklep o izvršbi, kot tudi sklep o delni ustavitvi izvršbe, ki je postal pravnomočen do trenutka izvršiteljevega obračuna terjatve. Obračun je izvršitelj izdelal 19. 4. 2022, zato je lahko upošteval le pravnomočen sklep o delni ustavitvi izvršbe z dne 17. 1. 2022, že pojmovno pa ni mogel upoštevati sklepa o delni ustavitvi izvršbe z dne 21. 4. 2022. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 97. člena ZIZ presojalo pravilnost izvršiteljevega obračuna, je moralo tudi samo upoštevati podatke, na podlagi katerih je obračun izdelal izvršitelj. To pa pomeni, da so ga zavezovale iste meje pravnomočnosti kot izvršitelja in ni moglo v izpodbijanem sklepu upoštevati sklepa o delni ustavitvi z dne 21. 4. 2021, kar seveda ne pomeni, da se ta delna ustavitev izvršbe ne upošteva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodno preverilo obračun terjatve izvršitelja IZV 2021/04847 z dne 19. 4. 2022 in v 16 točkah izreka sklepa pojasnilo, katere terjatve so poplačane iz zneskov posameznih dolžnikovih plačil. 2. Dolžnik v pravočasni pritožbi predlaga razveljavitev sklepa in navaja, da je upnik prejel cca 740.000 EUR, da pa je terjatev zmanjšana le za 470.000 EUR. Že iz tega je razvidno, da nekaj ni v redu, saj je prvi znesek zapadel 16. 6. 2021, zadnje plačilo pa je bilo izvedeno 12. 4. 2022. Dolžniku zato ni jasno, kako so se v manj kot 10 mesecih natekle tako visoke obresti. Zakonske zamudne obresti znašajo 8 % letno, kar pri glavnici 1.650.000 EUR znaša 132.000 EUR. Razlika med plačanim zneskom in zmanjšanjem je 270.000 EUR, kar je dvakratnik zakonskih zamudnih obresti. Dolžnik se ne strinja z zneskom ostanka terjatve 1.197.712,80 EUR, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje. Dolžnik je prepričan, da je nekje prišlo do napake.

3. Upnik predlaga zavrnitev pritožbe, ki je nesubstancionirana in ne navaja konkretnih očitkov, po prepričanju upnika je zato nesposobna za resno obravnavo. Ker ni jasno, kaj točno dolžnik graja, je upniku onemogočena pravica do izjave. Sicer pritožba pritrjuje izpodbijanemu sklepu in opozarja, da je ta ustrezno obrazložen: tudi izračun zamudnih obresti je pojasnjen v opombah 4 in 6 in tudi priložen sklepu. Dolžnik ni pojasnil, kakšne dodatne izračune bi sodišče še lahko naredilo, prav tako ne, koliko naj bi po njegovem znašal neplačani del terjatve. Upnik opozarja, da je dolžnik v pritožbi napačno povzel ostanek terjatve, ki se pravilno glasi 179.712,80 EUR in ne (kot je dolžnik zapisal v pritožbi) 197.712,80 EUR. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi oprlo na pravilno pravno podlago. Če namreč upnik in dolžnik ne soglašata z obračunom terjatve izvršitelja, lahko v osmih dneh od dneva prejema obračuna terjatve pri izvršitelju vložita zahtevo, da o obračunu terjatve odloči sodišče (četrti odstavek 97. člena ZIZ), kar je dolžnik v obravnavani zadevi tudi pravočasno zahteval. 6. Kot je razvidno iz obračuna, ki ga je izdelal izvršitelj A. A., je ta upošteval plačila, ki so zajeta v sklepu o delni ustavitvi izvršbe z dne 17. 1. 2022 (ki upošteva upnikov delni umik predloga za izvršbo) in tudi posamezne primere, ko je dolžnik izvršitelju izročil gotovino (27. 10. 2021 izročenih 5.000,00 EUR, 5. 11. 2021 izročenih 3.000,00 EUR, 15. 2. 2022 izročenih 137.850,00 EUR, 16. 2. 2022 izročenih 10.350,00 EUR, 4. 4. 2022 izročenih 458.109,25 EUR in 12. 4. 2022 izročenih 2.215,00 EUR). Iz primerjave izvršiteljevega obračuna in izpodbijanega sklepa je mogoče ugotoviti, da je sodišče pri tem obračunu prav tako upoštevalo vse navedene zneske. Poleg tega je sodišče pravilno ugotovilo, da je izvršitelj napačno obračunal zamudne obresti, saj jih je obračunal po obrestni meri zakonskih zamudnih obresti, čeprav je bila izvršba dovoljena za pogodbene zamudne obresti, ki so določene za zneska 500.000,00 EUR in 290.000,00 EUR po 2,91 % mesečno od zneskov 200.000,00 EUR, 205.000,00 EUR, 100.000,00 EUR in 355.000,00 EUR pa po 1,80 % mesečno. Sodišče prve stopnje je zato pri svojem obračunu upoštevalo navedeno, pogodbeno dogovorjeno stopnjo zamudnih obresti, ob tem pa je svoj izračun tudi natančno pojasnilo v 2. opombi izpodbijanega sklepa, kjer je za vsak posamezen znesek (za katerega je dovoljena izvršba) pojasnjeno, kako so izračunane pogodbene zamudne obresti.1 Kot je razvidno iz nadaljnje obrazložitve izpodbijanega sklepa (13. točka obrazložitve in 4. opomba), je sodišče prve stopnje obračunalo tudi zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov, obračuna pa sta sestavni del sklepa in sta bila (to je razvidno iz popisa vsebine pošiljke na povratnici) poslana strankama skupaj s sklepom o izvršbi. Pritožbeno sodišče zato že na tem mestu zavrača neutemeljeno pritožbeno grajo, da sodišče prve stopnje ni priložilo izračunov. Kot je bilo pojasnjeno, so obračuni pogodbenih zamudnih obresti2 obrazloženi v 2. opombi izpodbijanega sklepa, obračuna zakonskih zamudnih obresti (od izvršilnih stroškov) pa so sestavni del sklepa in sta ju stranki prejeli.3 Sicer pritožbeno sodišče ugotavlja, da je način izračuna pogodbenih zamudnih obresti pravilen, prav tako tudi zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov. Po drugi strani pritožba niti ne pojasni konkretno v čem vidi nepravilnosti izračuna, zato - razen že pojasnjenega - pritožbenih navedb o nepravilnosti obračunov ni mogoče preizkusiti.

7. Upnik je v odgovoru na pritožbo pravilno opozoril, da je pritožba pomotno zapisala ostanek obveznosti 1.197.712,80 EUR, namesto zneska 1.179.712,80 EUR. Pritožbeno sodišče glede tega pojasnjuje, da bi bila pritožba, če bi bila usmerjena na ostanek obveznosti, nedovoljena, saj je znesek ostanka neplačane obveznosti zajet v obrazložitvi in ne v izreku sklepa. Zoper obrazložitev pa pritožba seveda ni mogoča. Vendar pa pritožbeno sodišče šteje, da dolžnik nasprotuje obračunu terjatve, kot je zajet v izreku izpodbijanega sklepa in le posledično omenja tudi ostanek obveznosti.

8. Pritožba govori o 8 % letnih zakonskih zamudnih obrestih od glavnice, vendar je takšno pritožbeno navajanje zmotno. Izvršba namreč ni bila dovoljena za zakonske zamudne obresti od glavnice, ampak za pogodbene zamudne obresti od glavnice.4 Prav tako pritožba govori o tem, da je upnik prejel skupaj cca 740.000,00 EUR in ne le 470.000,00 EUR. Glede tega je najprej treba pojasniti, da gre za pavšalno zatrjevanje, saj dolžnik v pritožbi ne navede nobenega konkretnega plačila, ki ga izvršitelj in sodišče prve stopnje ne bi upoštevala. Kot je bilo že obrazloženo, pa sta izvršitelj in sodišče prve stopnje upoštevala pri obračunu terjatve tako pravnomočen sklep o izvršbi, kot tudi sklep o delni ustavitvi izvršbe, ki je postal pravnomočen do trenutka izvršiteljevega obračuna terjatve. Obračun je izvršitelj izdelal 19. 4. 2022, zato je lahko upošteval le pravnomočen sklep o delni ustavitvi izvršbe z dne 17. 1. 2022, že pojmovno pa ni mogel upoštevati sklepa o delni ustavitvi izvršbe z dne 21. 4. 2022. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 97. člena ZIZ presojalo pravilnost izvršiteljevega obračuna, je moralo tudi samo upoštevati podatke, na podlagi katerih je obračun izdelal izvršitelj. To pa pomeni, da so ga zavezovale iste meje pravnomočnosti kot izvršitelja in ni moglo v izpodbijanem sklepu upoštevati sklepa o delni ustavitvi z dne 21. 4. 2021, kar seveda ne pomeni, da se ta delna ustavitev izvršbe ne upošteva. Sodišče prve stopnje je preverilo pravilnost obračuna (ostanka) terjatve na dan kot ga je izdelal izvršitelj, torej na 19. 4. 2022 oz. na dan 12. 4. 2022, ko je bil izvršitelju izročen zadnji znesek gotovine 2.215,00 EUR. Drugi sklep o delni utesnitvi izvršbe je bil izdan šele 21. 4. 2022, kar pomeni po izvršiteljevem obračunu terjatve. Zato je treba poleg izpodbijanega sklepa za ugotovitev preostanka terjatve upoštevati tudi sklep z dne 21. 4. 2022. To vsekakor pomeni, da je ostanek obveznosti nižji (za v sklepu z dne 21. 4. 2022 navedene zneske plačil) od zneska, ki ga je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo sodišče prve stopnje, kar pa zaradi časovnih mej pravnomočnosti (sklepa o delni utesnitvi) ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa.

9. Pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

10. Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni prispeval k odločitvi in zato ne gre za potrebne stroške postopka (prvi odstavek 165. člena in 155. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Za znesek prvi izmed zneskov, za katere je dovoljena izvršba - 500.000,00 EUR je tako pojasnjeno, da pogodbene zamudne obresti za čas od 16. 6. 2021 (dan od katerega tečejo zamudne obresti v skladu s pravnomočnim sklepom o izvršbi) do 10. 8. 2021 po 1,62 % mesečni obrestni meri za mesec junij znašajo 4.050,00 EUR (1,62 % od 500.000,00 EUR znaša 8.100,00 EUR, kar se deli z 30 - število dni v mesecu juniju, ter nato pomnoži s 15 - število dni v mesecu juniju, od katerih tečejo obresti), za mesec julij 8.100,00 EUR (1,62 % od 500.000,00 EUR znaša 8.100,00 EUR) ter za mesec avgust 2.351,61 EUR (1,62 % od 500.000,00 EUR znaša 8.100,00 EUR, kar se deli z 31 - število dni v mesecu avgustu, ter nato pomnoži z 9 - število dni v mesecu avgustu, od katerih tečejo obresti), kar vse skupaj znaša 14.501,61 EUR. Tudi za ostale zneske je podan podoben izračun zamudnih obresti, pritožbeno sodišče pa se na te izračune v izogib nepotrebnemu ponavljanju v celoti sklicuje. 2 Zanje niti ne obstaja aplikacija, kakršna je za obračun zakonskih zamudnih obresti dostopna preko javno dostopnega spletnega portala Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. 3 S povratnice je razvidno, da je oba obračuna dolžnik prejel 1. 6. 2022. 4 O čemer je več pojasnjeno zgoraj v 6. točki obrazložitve.