Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot je tožena stranka ugotovila na ogledu in camera, ima organ v informacijskem sistemu zaveden dokument, ki je opremljen z odtisom žiga, iz katerega je razviden organ, ki je dokument prejel, datum prejema in številka dokumenta. Gre torej za dokument, ki izpolnjuje zahteve upravnega poslovanja, zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključila, da je to dokument, ki ustreza 1. točki zahteve prosilca.
I. Sklep II U 338/2022-20 z dne 12. 4. 2023 se razveljavi.
II. Tožba se zavrne.
III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, na podlagi pritožbe A. A. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Občine Ruše (v nadaljevanju organ) št. 090-0037/2022 z dne 6. 6. 2022, odločila, da se pritožbi prosilca delno ugodi in se odločba delno odpravi tako, da je organ dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta št. 3505- 0001/2016-312 z dne 29. 4. 2022, v preostalem delu pa se pritožba prosilca zavrne. Odločila je tudi, da v postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
2. Odločitev temelji na ugotovitvah dne 17. 8. 2022 opravljenega ogleda in camera na podlagi 11. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju ZlnfP) ter ugotovitve, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Nadalje je informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 31. 5. 2020, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena Zakona o dostopu do informacije javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ). Ugotovil je, da organ razpolaga z dopisom Civilne iniciative (v nadaljevanju CI), prejetim dne 29. 4. 2022, ki ustreza zahtevi prosilca in tudi, da gre v celoti za prosto dostopno informacijo javnega značaja, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
3. Nadalje IP ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ni razpolagal. Organ je namreč pojasnil, da je k 3. točki zahteve z dne 8. 5. 2022, prosilcu že posredoval veljaven dokument, s katerim tozadevno razpolaga, in sicer predlog OPN s prilogami, pri čemer je še navedel, da ni ničesar zatrjeval oz. podajal kakršnihkoli interpretacij posredovanega dokumenta (kot izhaja iz pritožbe prosilca), temveč je zgolj posredoval verodostojno dokumentacijo, s katero razpolaga. K 1. točki zahteve z dne 12. 5. 2022, je organ pojasnil, da se zahteva nanaša na izjavo v mediju, vendar takšen dokument pri organu ne obstaja. K 2. in 3. točki zahteve z dne 12. 5. 2022, je organ pojasnil, da z navedeno civilno iniciativo ni komuniciral, saj to pisanje ni vsebovalo kontaktne osebe, kar izhaja tudi iz samega dokumenta. K 3. točki zahteve z dne 15. 5. 2022 je organ pojasnil, da je prosilcu posredoval vso dokumentacijo, s katero tozadevno razpolaga in je iz nje razvidna vsa struktura stroškov in financerjev. K 5. točki zahteve z dne 15. 5. 2022 je organ pojasnil, da v zvezi z obvoznico odvetnica ni izdala nobenega računa, zato organ z računom, ki bi se nanašal na obvoznico ne razpolaga. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati tudi drugih dokumentov, saj organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
4. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi napačno in zmotno uporabljenega materialnega prava in posledično nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožeča stranka je že v izdani odločbi zahtevi prosilca delno ugodila in prosilcu posredovala dokumente, s katerimi dejansko razpolaga in ki predstavljajo informacijo javnega značaja, v preostalem delu pa je zahteve zavrnila, saj z informacijami ne razpolaga ali pa ne gre za informacijo javnega značaja. Tudi prosilec v pritožbi pojasnjuje, da mu je tožeča stranka poslala nek anonimni list, brez datumov in podpisov. Glede na navedeno je jasno, da z dokumentom, katerega obstoj je ugotovila tudi tožena stranka, prosilec že razpolaga. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, prosilcu pa se na njegovo zahtevo lahko posreduje le posamezen del podatkov oziroma omogoči vpogled vanje, če se njegova zahteva omeji le na določene podatke, s katerimi razpolaga organ. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe, lahko pa tudi omogoči, da prosilec sam uporabi navedena računalniška orodja za dostop do podatkovne zbirke (prim. sodba VS RS X Ips 338/2016 z dne 7. 9. 2016). Tožeča stranka je tako na zahtevo prosilca slednjemu tudi posredovala zahtevane dokumente s katerimi razpolaga, med drugim tudi dokument vezan na civilno iniciativo (1. točka zahteve z dne 12. 5. 2022). Tožeča stranka predlaga tudi zaslišanje zaposlene pri tožeči stranki B. B., ki je delno ugodilno odločbo tudi izdala. Slednja bo tako lahko potrdila, da prosilec z zahtevanim dokumentom že razpolaga, s preostalimi dokumenti, kot je komunikacija med tožečo stranko in civilno iniciativo pa ne razpolaga, saj slednji niti ne obstajajo.
5. Upoštevaje vse navedeno tožeča stranka naslovnemu sodišču predlaga, da dopusti in izvede predlagane dokaze, ter po opravljeni glavni obravnavi razsodi, da se odločba Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije št.: 090-208/2022/7 z dne 2. 9. 2022 kot nezakonita odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.
6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah v izpodbijani odločbi št. 090-208/2022/7 z dne 2. 9. 2022 ter prereka vse navedbe tožeče stranke, kolikor se z njimi izrecno strinja. Navaja še, da je na podlagi ugotovitev na ogledu in camera ugotovila, da ima tožeča stranka v informacijskem sistemu zaveden dokument, ki ga je prosilec izrecno zahteval. Na podlagi vsega navedenega tožena stranka predlaga naslovnemu sodišču, da sodišče odloči na podlagi spisovne dokumentacije in tožbo v celoti zavrne.
7. Tožeča stranka v nadaljnjih pripravljalnih vlogah vztraja pri svojih navedbah v tožbi, zlasti v smeri, da je dokument, ki ga je zahteval prosilec A. A., enak dokumentu, katerega izročitev je sedaj ponovno naložena tožeči stranki, razlika pri dokumentu je zgolj ta, da je sedaj slednji opremljen še z žigom, vsebinsko pa gre za popolnoma enak dokument, kot dokument, s katerim prosilec že razpolaga. Po prepričanju tožeče stranke so tako napačne in neutemeljene ugotovitve tožene stranke, da ne gre za isti dokument. 8. Svoje trditve, da prosilec (stranka z interesom) namerno obremenjuje delo tožeče stranke s pretiranim vlaganjem zahtev za dostop do informacij javnega značaja dodatno utemeljuje s podatkom o številu vloženih zahtev z njegove strani v letih od 2020 do 2022. Tožeča stranka upoštevaje vse navedeno utemeljeno meni, da prosilec zlorablja institut informacij javnega značaja za osebno obračunavanje z županjo, občinsko upravo (bivšimi sodelavci), ter vsemi udeleženimi v projektu "Ureditve trga v Rušah". Po prepričanju tožeče stranke gre za očitno šikaniranje organa z zahtevami, ki se v zadnjem delu vedno znova ponavljajo, in kažejo, da prosilec vlaga zahteve predvsem z namenom, da tožečo stranko prekomerno obremeni.
9. Upoštevaje vse navedeno, tožeča stranka naslovnemu sodišču predlaga, da dopusti in izvede predlagane dokaze, ter po opravljeni glavni obravnavi tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi.
10. Stranka z interesom odgovora na tožbo ni podala.
**Odločitev sodišča na seji**
11. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi pisnih vlog strank in njunih pisnih dokazih (prvi odstavek 279.a člena ZPP).
**K I. točki izreka:**
12. Sodni senat je 12. 4. 2023 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 sprejel sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica. Navedeno odločitev je sodišče, po ugotovitvi, da niso izpolnjeni pogoji za sojenje po sodniku posamezniku iz drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ob smiselni uporabi določbe četrtega odstavka 329. člena Zakona o pravdnem postopku1, razveljavilo.
**K II. točki izreka:**
13. Tožba ni utemeljena.
14. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila razloge za svojo odločitev. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).
15. Po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po tej določbi morajo torej biti kumulativno izpolnjeni trije osnovni pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: 1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa; 2) organ mora z njo razpolagati; 3) nahajati se mora v materializirani obliki.
16. V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu ter da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Iz navedenega izhaja, da lahko organ v zvezi s posredovanjem zahtevanih dokumentov kot informacijo javnega značaja posreduje dokument, ki ga je izdelal sam in v obliki kot ga hrani, torej lahko organ posreduje zgolj dokument v materializirani obliki (fotokopijo dokumenta), kot se hrani pri organu.
17. Iz sodišču predloženega upravnega spisa izhaja, da je prosilec dne 12. / 15. 5. 2022 vložil zahtevo št. 090-0041/2022, v kateri je med drugim zahteval " Dokument, iz katerega bo razvidno, da obstaja "CI proti varianti 1 ruške obvoznice", kakšna je vsebina nasprotovanja, kdo CI predstavlja, podpisuje, kdaj je bila občina o tem obveščena".
18. V obravnavani zadevi ni sporno (ugotovitve pregleda) niti, da organ razpolaga z dopisom Civilne iniciative prejetim dne 29. 4. 2022, ki ustreza zahtevi prosilca, in sicer v delu, ki se nanaša na dokument, iz katerega bo razvidno, da obstaja "CI proti varianti 1 ruške obvoznice", kakšna je vsebina nasprotovanja, kdo CI predstavlja, podpisuje, kdaj je bila občina o tem obveščena (1. točka zahteve z dne 12. 5. 2022) in da gre v celoti za prosto dostopno informacijo javnega značaja, sporno pa je, ali je bil prosilcu posredovan dokument v obliki, kot ga hrani organ. Iz sodišču predložene dokumentacije izhaja namreč, da je prosilec v pritožbi nasprotoval odločitvi organa, da mu je bil zahtevani dokument posredovan.
19. Sodišče pojasnjuje, da je v skladu z določbo 6. člena Uredbe o upravnem poslovanju (pomen izrazov) dokument izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje, s katerim se upravlja v skladu z določbami III. poglavja prej navedene uredbe (III. upravljanje dokumentarnega gradiva).
20. Kot je tožena stranka ugotovila na ogledu in camera, ima organ v informacijskem sistemu zaveden dokument, ki je opremljen z odtisom žiga, iz katerega je razviden organ, ki je dokument prejel (organ), datum prejema (29. 4. 2022) in številka dokumenta (št. 3505-0001/2016-312). Gre torej za dokument, ki izpolnjuje prej navedene zahteve upravnega poslovanja, zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključila, da je dokument, ki ustreza 1. točki zahteve prosilca z dne 12. 5. 2022, dokument št. 3505-0001/2016-312 z dne 29. 4. 2022, ker na odtisnjenem žigu vsebuje podatek o tem, "kdaj je bila občina o tem obveščena", ki ga je prosilec izrecno zahteval s predmetno zahtevo.
21. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.
**K III. točki izreka:**
22. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.
1 Sodišče je vezano na svoje sklepe, če se ti ne nanašajo na vodstvo pravde ali če ni s tem zakonom drugače določeno.