Jedro

Ker je bil s sklepom prvostopenjskega upravnega organa carinski dolg po doplačilni odločbi odpisan zaradi zastaranja, je prenehal pravni interes tožeče stranke za tožbo v tem upravnem sporu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 v 1. točki izreka kot nedovoljeno zavrglo tožbo zoper odločbo Carinskega urada Nova Gorica z dne 15. 10. 2007, s katero je ta v obnovljenem postopku obračunal doplačilo dajatev za blago, ocarinjeno po carinski deklaraciji z dne 16. 11. 1998, v skupnem znesku 8.364,14 EUR. Tožena stranka je z odločbo z dne 16. 6. 2008 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnila. V 2. točki izreka je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da iz upravnih spisov izhaja, da je prvostopenjski upravni organ s sklepom z dne 17. 11. 2008 odpisal carinski dolg tožeče stranke po doplačilni odločbi z dne 15. 10. 2007 za znesek glavnice v višini 8.364,14 EUR, skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka, zato izpodbijana odločba ne posega več v tožnikov pravni položaj (prvi odstavek 2. člena ZUS-1).

3. Zoper izpodbijani sklep tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh razlogov po prvem odstavku 75. člena ZUS-1. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje postopek ustaviti zaradi okoliščin, ki so nastale pri toženi stranki, pri čemer bi moralo odmeriti stroške tožeče stranke in ji vrniti sodno takso.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo, saj mora sodišče po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravnovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnost ves čas trajanja upravnega spora. Ker je bil s sklepom prvostopenjskega upravnega organa z dne 17. 11. 2008 carinski dolg po doplačilni odločbi z dne 15. 10. 2007 odpisan zaradi zastaranja, je prenehal pravni interes tožeče stranke za tožbo v tem upravnem sporu, v katerem je sporno plačilo carinskega dolga po odločbi z dne 15. 10. 2007. Tako je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo zaradi prenehanja pravnega interesa.

7. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da bi moralo sodišče prve stopnje postopek ustaviti zaradi okoliščin, ki so nastale pri toženi stranki, saj za takšno ustavitev postopka po uradni dolžnosti ni pravne podlage. Četrti odstavek 25. člena ZUS-1 določa, da v primeru zavrženja tožbe trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, pri čemer se je nepravilno sklicevalo na prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 16. člena ZUS, kar pa ni vplivalo na pravilnost sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1).

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. V skladu z določilom prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.