Jedro

Ker tožeča stranka ni predložila dokazil o zavarovanju škode na zalogah, je v skladu z določbo 44.f člena ZOPNN, po kateri se upravičencu lahko dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu največ v višini 50 %, če škoda ni bila zavarovana, osnova za izplačilo 50 % odobrene škode. Tožeča stranka je večji del sredstev že dobila povrnjenih s strani Slovenskega podjetniškega sklada, zato se pomoč za odpravo nastale škode zmanjša za te vire.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da je tožeča stranka upravičena do dodelitve sredstev iz proračuna Republike Slovenije za odpravo posledic škode v gospodarstvu, nastale zaradi poplav v novembru 2012, za škodo na zalogah v znesku 172,52 €, in zavrnila zahtevo za dodelitev sredstev za škodo na strojih in opremi in zaradi izpada prihodka. V obrazložitvi povzema potek postopka na podlagi Programa za odpravo posledic škode v gospodarstvu v Sloveniji v poplavah v novembru 2012 (Program), ki predstavlja drugo fazo aktivnosti za povrnitev škode gospodarskim subjektom, ki so utrpeli škodo v tej naravni nesreči. Tožeča stranka je prijavila škodo na strojih in opremi, škodo na zalogah in škodo zaradi izpada prihodka. Škodo na zalogah je tožeča stranka dokazovala s prijavnim listom za odpravo posledic škode na zalogah (obrazec 2) v višini 132.708,00 €. Ker tožeča stranka ni predložila dokazil o zavarovanju škode na zalogah, je v skladu z določbo 44.f člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN), po kateri se upravičencu lahko dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu največ v višini 50 %, če škoda ni bila zavarovana, osnova za izplačilo 50 % odobrene škode in znaša 66.354,00 €. Tožeča stranka je večji del sredstev že dobila povrnjenih s strani Slovenskega podjetniškega sklada (66.181,48 €), zato se pomoč zmanjša za te vire in znaša 172,52 €.

Tožeča stranka je škodo na strojih in opremi dokazovala s prijavnim listom za odpravo posledic škode na strojih in opremi (obrazec 1) v višini 60.000,00 €, ki je bila tožeči stranki tudi priznana v skladu s Programom. Ker tožeča stranka ni predložila dokazil o zavarovanju opreme za primer poplav je osnova za izplačilo 50 % odobrene škode in znaša 30.000,00 €. Tožeči stranki je bila s strani Slovenskega podjetniškega sklada izplačana pomoč v višini 35.776,24 €, kar je več kot bi podjetje lahko prejelo na podlagi ZOPNN. Glede na navedeno zato tožeči stranki dodatna sredstva za odpravo posledic škode na strojih in opremi ne pripadajo.

Škodo ob izpadu prihodka je tožeča stranka dokazovala s prijavnim listom za odpravo posledic škode ob izpadu prihodka (obrazec 3) ter izkazom poslovnega izida podjetja A. d.d.. Tožena stranka po vpogledu v poslovni register Slovenije (dostopen na spletnih straneh Agencije za javno pravne evidence iz storitve – AJPES) ugotavlja, da je bila tožeča stranka ustanovljena dne 26. 9. 2012, in da iz izpisov AJPES o podjetju ni razvidno, da bi šlo za statusno preoblikovanje temveč, da gre za ustanovitev novega podjetja, ki je odkupilo proizvodni program (osnovna sredstva, opremo in zaloge, skupaj z obveznostmi in terjatvami) od drugega podjetja (A. d.d). To je razvidno tudi iz letnega poročila podjetja A. d.d. za leto 2012 objavljenega na spletnih straneh AJPES-a. Tudi iz predloženega notarskega zapisa opr. št. SV-299/2013 o družbeni pogodbi družbe B. d.o.o. z dne 29. 7. 2013 izhaja, da gre v primeru tožeče stranke za nov pravni subjekt. Na podlagi navedenega ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da gre za pravno nasledstvo podjetja A. d.d. in zato tudi ni mogoče upoštevati predloženih bilančnih izkazov navedene družbe. Ker tožeča stranka škode ni dokazala, se zahteva za dodelitev sredstev zaradi izpada prihodkov zavrne.

Tožeča stranka z vloženo tožbo in v pripravljalni vlogi z dne 16. 4. 2014 izpodbija odločitev tožene stranke glede zavrnitve zahteve za dodelitev sredstev zaradi izpada prihodkov ter da škoda na opremi ni bila pravilno izračunana, saj je tožeča stranka škodo na opremi uveljavljala v višini 188.175,00 EUR (pravilno: 180.544,89 EUR), pri čemer ni zasledila pravne podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče škodo na strojih uveljavljati le 6 mesecev po nastanku škodnega dogodka – naravne nesreče. Utemeljenost prijave škode je dokazovala na podlagi podatkov A. d.o.o., od katere je kupila celotni program za izdelavo stavbnega pohištva. Tožeča stranka je podatke navedla pod kazensko in materialno odgovornostjo in zaradi tega meni, da je njena prijava popolna. Očitno pa je tožena stranka naknadno, ob prejemu prijav škode, kriterije spremenila, ker je šele tedaj ugotovila, da bi novoustanovljene družbe prijavljale previsoke zneske, saj iz razpisa ni razvidno, da bi tožena stranka lahko zahtevala od novoustanovljenih subjektov dokazila o verodostojnosti višine prijavljene škode. Tožeča stranka je toženo stranko seznanila, da gre za novoustanovljeno podjetje, ki je komaj začelo poslovati. Zato bi morala v skladu s 67. členom ZUP, kolikor ni razumela ali gre za novoustanovljeno podjetje ali statusno preoblikovanje, tožečo stranko pozvati, da pojasni, za kakšno podjetje gre. Na nezakonito ravnanje tožene stranke in neupoštevanje načela pomoči neuki stranki kaže tudi utemeljitev zavrnitve vloge, da ni šlo za statusno preoblikovanje. Tožeča stranka je navajala, da gre za novoustanovljeno podjetje, zato temelji navedena utemeljitev na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Izračun je bil opravljen v skladu z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode na podlagi podatkov A. d.d., od katerega je novoustanovljeno podjetje (tožeča stranka) kupila celotni program za izdelavo stavbnega pohištva, in ker lastnih prihodkov še niso ustvarili, ocenila izpad prihodkov. Izpad prihodkov je bil ocenjen pravilno, kar potrjuje tudi izkaz poslovnega izida za prvih devet mesecev za tožečo stranko. Glede na navedeno zato tožeča stranka zahteva, da se tožbi ugodi in da se izpodbijana odločba spremeni tako, da tožena stranka odloči, da je upravičena do dodelitve sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu nastalo zaradi poplav v novembru 2012 za škodo zaradi izpada prihodka v znesku 188.175,00 €. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka. S podrejenim zahtevkom predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo v 3. točki izreka razveljavi (pravilno odpravi) in zadevo v tem delu vrne toženi stranki v ponovno odločanje ter da se ji povrnejo stroški postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v zvezi s tožbenimi ugovori glede postopanja tožene stranke pojasnjuje, da je tožeča stranka v vlogi z dne 18. 6. 2013 (obrazec 3) navajala, da ji je škoda nastajala 12 mesecev pred nastankom nesreče, ob hkratnem navajanju, da je pričela delovati z dnem 1. 11. 2012. Pri tem je za vsak mesec podala specifikacijo izračuna izpada prihodka, stroškov blaga, materiala in storitev in drugih poslovnih odhodkov, podala je skupni izračun dodane vrednosti, izračun povprečja in navedla, da je bilo pričakovano obdobje od nastanka nesreče do normalizacije poslovanja tri mesece, zaradi česar je imela za 188.175,00 € izpada prihodka oziroma dodane vrednosti. Tožeča stranka je torej, še preden je bila s strani Slovenskega podjetniškega sklada pozvana, da vlogo dopolni, navajala, da ji je škoda zaradi izpada prihodka nastajala 12 mesecev pred nastankom škode, pri tem pa ob podani vlogi ni navajala, da je takšen izpad prihodkov ocenila na podlagi podatkov podjetja A. d.d., zaradi česar je bila njena vloga nejasna in nerazumljiva. Glede na navedeno je zato neutemeljena trditev tožeče stranke, da je tožena stranka z zahtevo po dopolnitvi vloge oziroma predložitvi dokumentov, ki bi jih že morala predložiti v skladu s Programom, zavajala. Prav tako neutemeljeno ugovarja, da tožena stranka ni bila upravičena pozivati tožeče stranke na dopolnitev z dokazili, temveč bi morala o vlogi odločiti zgolj na podlagi obrazca prijave, ki ga je izpolnila. Navedeno seveda ne drži, saj mora biti vsaka škoda dokazana z ustreznimi listinami, v skladu z določbo 55. člena Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode. Program v poglavju 5.3.3.1 dodana vrednost za gospodarske družbe in zadruge podrobno določa način izračuna škode zaradi izpada prihodke za posameznega oškodovanca. Navedeni Program je med drugim tudi določil, da se v primeru, ko je podjetne na trgu pred nesrečo poslovalo manj kot 12 mesecev, mesečna dodana vrednost izračuna na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izvida ali obrazca prijave ali drugih dokazil za obdobje poslovanja podjetja. Tožeča stranka je bila v obvestilu upravičencev za predložitev dokazil o nastali škodi z dne 8. 5. 2013, ki je bilo enako za vse upravičence, seznanjena z dokazili, ki jih mora predložiti. Odločitev zgolj na podlagi izpolnjenega obrazca ni bila mogoča tudi ne iz razloga, ker je bila njena vloga povsem nejasna. Tožeča stranka je namreč navajala, da je s 1. 11. 2012 pričela s praktičnim delovanjem, hkrati pa je navedla višino dodane vrednosti za preteklo 12 mesečno obdobje, skupaj z izračuni za vsak mesec posebej. Tožeča stranka je s poslovanjem pričela 1. 11. 2012, to je neposredno za tem, ko se je program proizvodnje izločil iz podjetja A. d.d. (31. 10. 2012). To pomeni, da bi bila tožeča stranka morebiti upravičena do dodelitve sredstev za škodo zaradi izpada prihodka, vendar šele od 1. 11. 2012, to je največ za dva dni. Izkaz poslovnega izida pa tega ni izkazoval. Nesporno je, da je tožeča stranka v okviru dopolnitve postopka predložila bilanco uspeha gospodarske družbe A. d.d. in da je tožena stranka po proučitvi vloge in dokazil sklenila, da tožeča stranka ob nastanku naravne nesreče še ni ustvarila prihodkov. Prihodkov, ki jih izkazujejo bilance uspeha družbe A. d.d. pa ni bilo mogoče upoštevati, saj bi z upoštevanjem teh bilanc prišlo do dvakratnega upoštevanja enakih prihodkov, kot je podrobneje obrazloženo že v izpodbijani odločbi. Proizvodni program vratnih kril in podbojev je bil do 31. 10. 2013 v sklopu gospodarske družbe Lesna A.., ki je prav tako utrpela škodo kot posledico poplav novembra 2012 in je poleg druge škode uveljavljala tudi škodo zaradi izpada prihodka. Ker je bil navedeni program iz dejavnosti te gospodarske družbe izvzet šele 31. 10. 2013, podatkov glede izpada prihodka gospodarske družbe A. Tip d.d. ni bilo mogoče upoštevati pri obravnavanju vloge tožeče stranke za dodelitev sredstev zaradi izpada prihodka. Tožena stranka prav tako zavrača vse navedbe v zvezi z napačno ugotovljenim dejanskim stanjem. Tožeča stranka je v tožbi navedla, da je tekom postopka poudarjala, da gre za novo ustanovljeno podjetje, čemur ni mogoče pritrditi. Tožeča stranka v vlogi ni neposredno navedla, da gre za novoustanovljeno podjetje, temveč je navedla le, da je podjetje praktično pričelo delovati s 1. 11. 2012. Med samim tekom upravnega postopka je direktor tožeče stranke poslal tudi elektronsko sporočilo, v katerem je navajal prevzem premoženja (Program stavbnega programa) s strani tožeče stranke, ki je bil izločen iz podjetja A. d.d.. Glede na navedeno je zato tožena stranka preverjala tudi, ali ni prišlo do morebitnega statusnega preoblikovanja s prenosom premoženja. Tožena stranka je s preverjanjem v Poslovnem registru Slovenije, ki je javno dostopen na spletnih straneh AJPES prišla do ugotovitve, da je tožeča stranka novoustanovljena gospodarska družba. Dejstvo, da gre za novoustanovljeno podjetje ustreza dejanskemu stanju, ki ga v tožbi zatrjuje tudi tožeča stranka, zato nikakor ni mogoče govoriti o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa in izpodbijane odločbe, je bila izpodbijana odločitev sprejeta v drugi fazi aktivnosti za povrnitev škode gospodarskim subjektom, ki so utrpeli škodo v poplavah v novembru leta 2012. Pravna podlaga za navedeni postopek je določba 44. g člena ZOPNN ter sprejeti Program za odpravo posledic škode v gospodarstvu v Sloveniji po poplavah v novembru 2012 (v nadaljevanju Program), ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije dne 29. 4. 2013. Kot je razvidno iz Programa, so bili upravičenci ob predložitvi ustreznih dokazil upravičeni do ocenjene škode na strojih in opremi, zalogah in zaradi izpada prihodka.

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka del sredstev za odpravo posledic na zalogah ter strojih in opremi že dobila povrnjenih s strani Slovenskega podjetniškega sklada v prvi fazi aktivnosti za povrnitev te škode. Prav tako ni sporno, da tožeča stranka k vlogi ni predložila dokazil o zavarovanju zalog ter strojev in opreme in da je bila upravičena do priznanja zgolj 50 % škode. Upoštevaje navedeno je zato odločitev tožene stranke glede upravičenosti tožeče stranke do sredstev za škodo nastalo zaradi poplav na zalogah in glede škode na strojih in opremi pravilna in zakonita. Sodišče zato kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da tožeča stranka pri določitvi upravičenosti do dodelitve sredstev za odpravo posledic škode na strojih in opremi ni upoštevala škode, ki jo je prikazovala na strojih in opremi s cenitvijo C.C. z dne 5. 6. 2013 v znesku 180.544,89 EUR. Gre za škodo, ki je bila prijavljena kasneje, iz Programa pa izrecno izhaja, da se lahko upošteva samo škoda, ki je bila ocenjena in potrjena s strani državne komisije za ocenjevanje škode dne 12. 12. 2012 (potrjena škoda v Programu) na podlagi določbe drugega odstavka 44. b člena ZOPNN.

Sodišče soglaša tudi z odločitvijo tožene stranke, da se tožeči stranki zahteva za dodelitev sredstev za škodo zaradi izpada prihodka zavrne. Pri tem se v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sklicuje na razloge, s katerimi je tožena stranka v izpodbijani odločbi utemeljila svojo odločitev in kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zavajanje tožeče stranke s pozivi na dopolnitev podatkov. Ob tem sodišče še dodaja, da iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da je podjetje A. d.d. z istimi podatki (ki se nanašajo na program vratnih kril in podbojev) prav tako uveljavljalo škodo pri izpadu prihodka zaradi poplav novembra 2012. Ker je bilo na podlagi navedenih podatkov za škodo ob izpadu prihodka upravičeno do pomoči v višini 87.898,00 EUR, je bila pomoč tožeči stranki na podlagi istih podatkov utemeljeno zavrnjena. Program vratnih kril in podbojev je bil iz proizvodnega programa družbe A. d. d. izvzet šele 31.10.2012, kar pomeni, da tožeča stranka v obdobju relevantnem za priznanje škode tega programa še ni izvajala in se zato v tožbi neutemeljeno sklicuje na to, da je izpad prihodka ocenjen realno.

Glede na vse navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.