Jedro

V konkretnem primeru predlog za obnovo postopka ne izpolnjuje pogojev, ki so taksativno navedeni v 1. točki 260. člena ZUP, saj v danem primeru ne gre za okoliščino, ki je obstajala že v času odločitve kmetijske inšpekcije. Ker je bil predlog za obnovo postopka zavržen, ni bilo podanih pogojev za odlog izvršitve odločbe do odločitve organa o obnovi postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlog tožnika za obnovo postopka zoper odločbo Kmetijske inšpekcije št. 0611-2236/2010-7 z dne 4. 10. 2010, zavrgel (točka 1 izreka). Predlog tožnika za odlog začetka izvršbe do odločitve organa o obnovi postopka pa je zavrnil (točka 2 izreka). S citirano odločbo je bila pri tožniku ugotovljena nenamenska raba kmetijskih površin in sicer parcel št. 1546/1 in 1549/4, obe k.o. … in naloženo, da mora do 13. 12. 2010 iz njih odstraniti ves navožen material, tovorna in osebna vozila ter stroje in vzpostaviti prvotno stanje. Dne 10. 10. 2011 je kmetijska inšpekcija izvedla ponovni pregled na terenu in ugotovila, da tožnik še vedno ni izvršil naloženih obveznosti. Na samem pregledu je tožnik kmetijski inšpekciji izročil obvestilo Območne geodetske uprave Ljubljana št. 02122-59/2011-3 z dne 9. 6. 2011 iz katerega izhaja, da se je zavedla sprememba katastrskih podatkov za parcelni številki 1546/1 in 1549/4, obe k.o. …. Ker morebitna sprememba dejanske rabe v katastru ne more spremeniti in nima nobenega vpliva na postopek upravne izvršbe, je kmetijska inšpekcija 13. 10. 2011 izdala tožniku sklep o odmeri denarne kazni št. 0611-2236/2010-20. Dne 28. 10. 2011 je tožnik vložil predlog za obnovo postopka in predlog za odložitev izvršitve odločbe kmetijske inšpekcije št. 0611-2236/2010-7 z dne 4. 10. 2010 in navedel, da je prišlo do spremembe dejanske rabe v katastru in s tem do novega dejstva v skladu s 1. točko 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Poleg obnove postopka je tožnik predlagal tudi odlog izvršbe do odločitve o obnovi postopka v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZUP. Prvostopenjski organ je ugotovil, da predlog za obnovo postopka ne izpolnjuje pogojev, ki so taksativno navedeni v 1. točki 260. člena ZUP, saj v danem primeru ne gre za okoliščino, ki je obstajala že v času odločitve kmetijske inšpekcije (4. 10. 2010). V skladu z navedenim je predlog za obnovo postopka zavrgel. Ker pa je prvostopenjski organ predlog za obnovo postopka zavrgel, ni bilo podanih pogojev za odlog izvršitve odločbe do odločitve organa o obnovi postopka, kot jo je predlagal tožnik (prvi odstavek 272. člena ZUP), zato je predlog za odlog izvršbe zavrnil. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil in v obrazložitvi navedel, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti samo v primeru taksativno naštetih kršitev določb postopka, ki so navedene v 260. členu ZUP. Skladno z določbo 267. člena ZUP mora organ, ko prejme predlog preizkusiti ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazan. Če ti pogoji niso izpolnjeni, se predlog s sklepom zavrže. Tožnik je predložil nov dokaz, ki pa v času izdaje odločbe kmetijske inšpekcije št. 0611-2236/2010 dne 4. 10. 2010, zoper katero tožnik predlaga obnovo postopka, še ni obstajal. Predložena listina oziroma izpis vpogleda v prostorski portal Republike Slovenije za obravnavani zemljišči ni nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP, ker je bil pridobljen po izdaji navedene odločbe. Za nov dokaz se šteje le tak dokaz, ki je obstajal že v času pred izdajo dokončne odločbe, vendar takrat ni bil znan, ker se zanj ni vedelo ali pa se je vedelo, pa se ni mogel uporabiti. Predlagatelj lahko uporabi nov dokaz le, če ga brez svoje krivde ni mogel uporabiti ali navesti v rednem postopku pred izdajo dokončne odločbe. Sprememba dejanske rabe parcel št. 1546/1 in 1549/4, obe k.o. …, vpisana v prostorski plan Republike Slovenije, je nastala po izdaji dokončne odločbe, zato ne more predstavljati obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP. Prvostopenjski organ je predlog za obnovo postopka pravilno zavrgel. Organ prve stopnje je predlog za odlog izvršitve odločbe do odločitve o obnovi postopka v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZUP zavrnil. Preverjal pa je tudi razloge za odlog izvršbe tudi po določbi 293. člena ZUP, kar pa je po mnenju pritožbenega organa nepotrebno in se v tem delu strinja s tožnikom, da so navedeni razlogi brezpredmetni, vendar pa to v ničemer ne vpliva na odločitev o predlogu za odlog izvršbe po določbi prvega odstavka 272. člena ZUP.

Tožnik v tožbi navaja, da se je v vloženem predlogu za obnovo postopka skliceval na nova dejstva in na nove dokaze oziroma na novo okoliščino, in sicer na spremembo dejanske rabe zemljišč, glede katerih je bila izdana odločba kmetijske inšpekcije št. 0611-2236/2010-7 z dne 4. 10. 2010 in glede katere je bila predlagana obnova postopka. Za predmetni zemljišči so bili spremenjeni podatki o vrsti rabe, katastrski kulturi in razredu zemljišč, kar je tožnik izkazal z izpisom vpogleda v prostorski portal Republike Slovenije, ki predstavlja javne uradne podatke o dejanski rabi zemljišč. Tožnik se je utemeljeno skliceval na nova dejstva in nove dokaze oziroma okoliščino, ki je bila v skladu z določbo 1. točke 260. člena ZUP tudi verjetno izkazana. Tako je izpodbijani sklep v tem delu nezakonit. Napačna je tudi ugotovitev, da navedena okoliščina v času odločanja kmetijske inšpekcije še ni obstojala. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da so bili prvostopenjskemu organu že tekom odločanja posredovani potrebni podatki o navedeni okoliščini oziroma se je z njim prvostopenjski organa seznanil, pri čemer so bili ti v času izdaje odločbe kmetijske inšpekcije 0611-2236/2010-7 z dne 4. 10. 2010 verjetno izkazani. Tožnik pa se je s to okoliščino seznanil šele 21. 10. 2011, ko je pooblaščenec vpogledal v podatke zemljiškega katastra oziroma prostorski portal Republike Slovenije za predmetni zemljišči. Glede na navedeno ta okoliščina za tožnika predstavlja novo dejstvo skladno s prvo točko 260. člena ZUP. V zvezi s predlogom za odložitev izvršbe odločbe kmetijske inšpekcije na podlagi prvega odstavka 272. člena ZUP pa je obrazložitev izpodbijanega sklepa nejasna ter sama s seboj v nasprotju. Glede na spremenjeno dejansko stanje je odpadel tudi javni interes, katerega varuh je kmetijska inšpekcija. Tožena stranka je tako napačno uporabila materialno pravo, izrek izpodbijane odločbe je v nasprotju z obrazložitvijo. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in tožniku prisodi tudi stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri obrazložitvi obeh upravnih odločb in sodišču pa predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporno vprašanje ali so v danem primeru podani pogoji za obnovo postopka na podlagi 1. točke 260. člena ZUP. Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, ki določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljali do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Iz prvega odstavka 267. člena ZUP pa izhaja, da ko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, prejme predlog, mora preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Iz drugega odstavka 267. člena ZUP pa izhaja, da če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, pristojni organ s sklepom zavrže predlog za obnovo postopka.

Tožnik se v predmetni zadevi sklicuje na nova dejstva in nove dokaze in sicer na spremembo dejanske rabe parcel št. 1546/1 in 1549/4, obe k.o. …, ki je bila vpisana v prostorski plan Republike Slovenije. Navedeni parceli sta bili predmet odločbe kmetijske inšpekcije 0611-2236/2010-7 z dne 4. 10. 2010 v zvezi s katero je tožnik predlagal obnovo postopka. Predložena listina oziroma izpis vpogleda v prostorski portal Republike Slovenije za obe navedeni zemljišči pa tudi po presoji sodišča ne predstavlja nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP. V danem primeru tudi po mnenju sodišča ne gre za okoliščino, ki je obstajala že v času odločitve kmetijske inšpekcije (4. 10. 2010). Kot sta tožniku pravilno pojasnila že oba upravna organa, je sprememba dejanske rabe parcel št. 1546/1 in 1549/4, obe k.o. …, vpisana v prostorski plan Republike Slovenije, nastala po izdaji dokončne odločbe kmetijske inšpekcije 0611-2236/2010-7 z dne 4. 10. 2010, zato ne more predstavljati obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP. Tožnik sicer v tožbi pavšalno ugovarja, da iz podatkov upravnega spisa izhaja, da so bili prvostopenjskemu organu že tekom odločanja posredovani potrebni podatki o navedeni okoliščini oziroma, se je z njim prvostopenjski organa seznanil, vendar iz listin upravnega spisa navedeno ne izhaja. Prvostopenjski organ pa je tožniku tudi pravilno pojasnil, da tudi sicer morebitna sprememba dejanske rabe v katastru nima nobenega vpliva na postopek upravne izvršbe.

Prvostopenjski organ je predlog tožnika za odlog izvršitve odločbe kmetijske inšpekcije 0611-2236/2010-7 z dne 4. 10. 2010 do odločitve o obnovi postopka v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZUP, zavrnil. Ker je prvostopenjski organ s prvo točko predmetnega sklepa že odločil o obnovi postopka (saj je z izpodbijanim sklepom predlog za obnovo postopka zavrgel), niso bile podane procesne predpostavke iz prvega odstavka 272. člena ZUP. Tako bi na podlagi navedenega prvostopenjski organ predlog tožnika za odlog izvršitve odločbe kmetijske inšpekcije 0611-2236/2010-7 z dne 4. 10. 2010 lahko zavrgel. Odločitev prvostopenjskega organa o zavrnitvi navedenega predloga za odlog izvršitve odločbe pa ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj je odločil več kot bi bilo potrebno.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločalo brez glavne obravnave, ker relevantne okoliščine, ki so pomembne za odločitev, niso sporne.

Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.