Jedro

Roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga določa ZIZ v tretjem odstavku 9. člena, ni mogoče podaljšati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnice za podaljšanje roka zavrnilo. V obrazložitvi je zapisalo, da je dolžnica dne 15. 9. 2011 vložila pritožbo brez obrazložitve ter prosila za podaljšanje roka, saj je vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Po drugem odstavku 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 15 ZIZ je mogoče podaljšati roke, ki jih določi sodišče. V konkretnem primeru gre za rok, ki ga določa ZIZ v tretjem odstavku 9. člena in ga ni mogoče podaljšati, zato je sodišče predlog dolžnice zavrnilo.

Zoper takšno odločitev se pritožuje dolžnica z laično pritožbo. V pritožbi meni, da so ji kršene pravice do enakosti na sodišču ne glede na znanje, položaj in finančni status, zato izpodbija sklep v celoti. V sklepu so samo navedeni neki členi ter dvoumni stavki. Še vedno vztraja na tem, da povratnice ni podpisala, kljub temu, da se ta dokument šteje za uradno listino, pa v tem primeru ni tako. Kaj je poštar kot opombo navedel oziroma ni navedel oziroma je ne zanima, na tej povratnici ni njen podpis in to bi lahko sodišče tudi samo videlo. Zahteva pravičnejše sojenje.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica je dne 16. 9. 2011 podala vlogo, v kateri je navedla, da podaja pritožbo zoper sklep z dne 26. 8. 2011 ter hkrati prosi za podaljšanje ugovornega roka, saj je dala prošnjo za BPP. Sodišče prve stopnje je to njeno vlogo opredelilo kot predlog dolžnice za podaljšanje ugovornega roka. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje ni razvidno, da bi to vlogo sodišče obravnavalo kot takšno, katere naj ne bi bila podpisana. V tem sklepu ni govora o nobeni povratnici, temveč je samo obrazložitev o tem, da zakonskega roka ni mogoče podaljšati, mogoče je podaljšati roke, ki jih določi sodišče. V konkretnem primeru pa gre za rok, ki ga določa ZIZ v tretjem odstavku 9. člena in ga ni mogoče podaljšati. Zato je sodišče prve stopnje predlog dolžnice za podaljšanje roka kot ga je sama vsebinsko tudi opredelila, pravilno zavrnilo. S sklepom z dne 26. 8. 2011 je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi zavrne in v tem sklepu je bilo govora o tem, kako je in na kakšen način je bil sklep, katerega je razvidna klavzula pravnomočnosti se zahteva, dolžnici vročen. S sedaj izpodbijanim sklepom z dne 22. september 2011 pa je bilo odločeno samo o tem, da se predlog dolžnice za podaljšanje roka zavrne. Takšnih zaključkov sodišče prve stopnje pa pritožnica s svojo pritožbo zoper ta sklep ne izpodbija in po vsebini dejansko izpodbija odločitev z dne 26. 8. 2011, katero pa ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep z dne 22. 9. 2011. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 365 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.