Jedro

V izvedenih dokazih, zlasti v izvedenskem mnenju specialistke medicine dela, prometa in športa, ki jo je sodišče še zaslišalo, je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da je tožnica zmožna opravljati delo z omejitvami.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II., III., IV., V. in VI. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 24. 6. 2016 in št. ... z dne 22. 11. 2016 in tožnico od 13. 6. 2016 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji od 1. 7. 2016 dalje priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko na drugem delu z omejitvami: psihofizično nezahtevno, brez potrebe po zahtevnem priučevanju in večji osebni odgovornosti, kjer ne bo dvigovala ali prenašala bremen, težjih od 8 kg, in brez vsiljenega tempa in ritma dela ter določilo kontrolni pregled, ki je potreben čez dve leti in naložilo tožencu, da je dolžan tožnici v 30 dneh po pravnomočnosti te sodbe izdati upravni akt o pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila (I., II., III. in IV. točka izreka). V preostalem, tj., da se tožnico od 2. 10. 2015 dalje razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji od istega dne dalje prizna pravica do invalidske pokojnine, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (V. točka izreka). Obenem je tožencu naložilo, da je dolžan v roku 8 dni povrniti za tožnico stroške postopka v znesku 281,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po poteku roka za izpolnitev do prenehanja obveznosti, na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (VI. točka izreka).

2. Zoper II., III., IV., V. in VI. točko izreka sodbe je pritožbo vložila tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sta tako kardiolog v svojem izvidu z dne 8. 6. 2016, kakor tudi psiholog z dne 23. 11. 2015 podala mnenje, da tožnica nima več pridobitne oziroma delovne zmožnosti in da je za tožnico smiselna upokojitev, kar dejansko pomeni razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Na podlagi navedenega ter predloženih dokazov nesporno izhaja, da je tožnica trajno nezmožna opravljati svoj poklic, da se njeno zdravstveno stanje ne izboljšuje in se tudi ne bo izboljšalo. Tožnica ima slabosti, hude bolečine po celotnem telesu, težave z gibalnim sistemom, levim gležnjem, močno utrujenost, razširjeno bolečino v mišicah, vezeh in kitah, migrene, nihanje v čustvovanju, simptome anksioznosti in depresije, motnje spomina in koncentracije, tiščanje v prsnem košu in hrbtu, na vsakodnevni ravni. Vse navedeno je posledica bolezenskega kroničnega stanja fibromialgije. Že iz same narave vseh s fibromialgijo povezanih zdravstvenih stanj pri tožnici je jasno razvidno, da je delo za tožnico, četudi s časovnimi stvarnimi razbremenitvami iz II. točke izreka izpodbijane sodbe, popolnoma objektivno nepredstavljivo in v nasprotju z načelom socialne države. Sodišče prve stopnje je v tem postopku zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Navedena kršitev izhaja med drugim iz tega, da se je naslovno sodišče pomanjkljivo opredelilo do z zdravstveno dokumentacijo utemeljenega in nespornega dejstva, da tožnica ni več sposobna za pridobitno delo in da se njeno zdravstveno stanje že ves čas ni prav nič izboljšalo in se ne izboljšuje. Priglaša stroške pritožbe in predlaga oprostitev plačila sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitane kršitve.

5. Za kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP gre, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Do takšne kršitve v obravnavanem primeru ni prišlo, niti pritožba takšnih konkretnih kršitev, torej nasprotij o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, ne navaja.

6. Sporno v tej zadevi je, ali je pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in do I. kategorije invalidnosti.

7. Pravna podlaga za odločitev o sporni zadevi je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Ta v 1. alineji drugega odstavka 63. člena določa, da se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

8. Takšnega stanja pa pri tožnici tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče ugotoviti.

9. V izvedenih dokazih, zlasti v izvedenskem mnenju specialistke medicine dela, prometa in športa, ki jo je sodišče še zaslišalo, je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da je tožnica zmožna opravljati delo, ki bo psihofizično nezahtevno, brez potrebe po zahtevnem priučevanju in večji osebni odgovornosti, kjer ne bo dvigovala ali prenašala bremen, težjih od 8 kg, in brez vsiljenega tempa in ritma dela od 13. 6. 2016 dalje s časovno razbremenitvijo - s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko in da je njena delovna zmožnost zmanjšana za manj kot 50 %. Po mnenju sodne izvedenke je pri tožnici zaradi ugotovljenih zdravstvenih težav, zlasti fibromialgije ter duševnih in vedenjskih motenj njena delovna učinkovitost tako zmanjšana, da osredotočenje na delo zadošča le za 4 ure dnevno. Pri tožnici se je kljub intenzivni terapevtski obravnavi glede na njeno osebnostno strukturo in zaverovanost v nezmožnost opravljanja del, pričakovala minimalna učinkovitost. 10. Takšno mnenje sodne izvedenke temelji na objektivno preverljivih podatkih. Izvedenka je izrecno prav v zvezi z izvidom psihologa z dne 23. 11. 2015 in izvidom kardiologa z dne 8. 6. 2016 poudarila, da so izvidi oziroma vsa medicinska dokumentacija samo orodja, ki pomagajo oblikovati mnenje o delovni zmožnosti. V zvezi s citiranima izvidoma, ki jih pritožba ponovno izpostavlja, je že sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da zaključki o tožničini delazmožnosti niso le posledica ugotovitev golih dejstev, pač pa tudi pravilna uporaba pravil stroke na področju medicine dela, prometa in športa.

11. Iz izvedenskega mnenja jasno izhaja, da je psiholog dne 23. 11. 2015 sicer podal svoje mnenje, vendar je izvedenka še sama zaradi ugotovitve izpadov na področju zaznavnih in spoznavnih motenj, s tožnico dne 16. 5. 2018 opravila kratek preizkus spoznavnih sposobnostih, pri katerem pa takšnih izpadov ni zaznala. Kljub temu pa je upoštevala mnenje psihiatrinje, da je pri tožnici prišlo do upočasnjenosti, manjše učinkovitosti, manjših splošnih in specifičnih sposobnosti, ki so posledica anksiozne depresivne simptomatike in ki lahko vplivajo na hitrost. Posledično je izvedenka ocenila, da je bila tožnica zaradi takšnega zmanjšanja učinkovitosti do pregleda zmožna za delo s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno. Njena manjša učinkovitost je po mnenju izvedenke pogojena z njenim bolezenskim in karakternim dogajanjem, kakor tudi z okoliščino dolge brezposelnosti. Dodatno pa je v zvezi z izvidom z dne 14. 5. 2018 pojasnila, da je psihiater izvid podal na željo tožnice in da v tem izvidu produktivna psihopatologija ni opisana in da fibromialgija sama po sebi samodejno ne izključuje delazmožnosti in tudi sicer fizični pregled in funkcionalno diagnostične preiskave ne kažejo, da bi bila tožničina zmožnost za delo izgubljena.

12. V zvezi z izvidom kardiologa z dne 8. 6. 2016 in rezultati kardioloških preiskav oziroma konkretno iz EHO kardiograma je izvedenka povzela, da so srčne votline normalno velike, da ni segmentnih motenj krčljivosti, da je sistolična in diastolična funkcija levega prekata normalna, prav tako polnilni trak levega prekata. Hkrati je posebej opozorila, da je potrebno razlikovati občutke in navedbe tožnice na eni strani in objektivne izvide na drugi strani in da na podlagi teh oziroma kardiološke funkcionalne preiskave ni mogoče ugotoviti omejitev za tožnico. Torej še manj popolne nezmožnosti za delo v smislu 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. 13. Glede na navedeno pritožbene navedbe v zvezi z izvidom kardiologa z dne 8. 6. 2016 in izvidom psihologa z dne 23. 11. 2015 objektivno niso utemeljene. Neutemeljen pa je tudi očitek, da se sodišče prve stopnje ni dovolj opredelilo do medicinske dokumentacije. Nasprotno sodišče prve stopnje je temeljito in obširno povzelo dokumentacijo in ugotovitve sodne izvedenke oziroma izvedencev, zlasti pa zaključke in strokovne obrazložitve za podano izvedensko mnenje o tožničini delazmožnosti.

14. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (II., III., IV., V. in VI. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obenem je v skladu z določbo 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP odločilo, da stroške pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

15. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa pritožbeno sodišče ni odločilo, saj se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj, kakršen je ta spor, sodne takse skladno z 71. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1), ne plačujejo in je takšen predlog pritožbe povsem nepotreben.