Jedro

Obveznost kaj dati, storiti in opustiti, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti v izvršilnem naslovu določena ali vsaj določljiva. Predmet obveznosti je določljiv, kadar je pravica vsaj opisno opredeljena in je določen čas trajanja ter s tem možnost njenega izračuna. Predloženi izvršilni naslov vse te pogoje izpolnjuje. Na to tudi ne vpliva s strani dolžnika izpostavljeno dejstvo, da v sodbi ni naveden bruto znesek upnikove plače, od katere mora dolžnik plačati prispevke. V delovnem sporu, iz katerega izvira izvršilni naslov, se je odločalo le o (nedenarni) obveznosti dolžnika, da mora upnika prijaviti v ustrezno dodatno zavarovanje in na račun tega zavarovanja odvesti prispevke v odmerni stopnji od bruto plače, ki je bila očitno upniku odmerjena in izplačana, saj obstoj delovnega razmerja in višina plače v postopku pred delovnim sodiščem nista bila sporna. Višina bruto plače upnika je zato strankam poznana, posledično pa je terjatev iz naslova odmere in plačila prispevkov od te bruto plače v ustrezen pokojninski sklad nedvomno določljiva in so dolžniku poznani vsi parametri, ki mu omogočajo izpolnitev njegove nedenarne obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, upnik pa stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika (točka I), zahtevo dolžnika za povrnitev stroškov ugovora zavrnilo (točka II) in zahtevo upnika za povrnitev stroškov odgovora na ugovor zavrnilo (točka III).

2.Dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da izpodbijani sklep ni obrazložen, saj se sodišče ne opredeli do navedb dolžnika o nedoločnosti oz. neodločljivosti izvršilnega naslova. Sodišče je nepravilno presodilo, da je izvršilni naslov primeren za dovolitev izvršbe, saj obveznost, ki jo upnik izterjuje ni niti določena niti določljiva. Določljivost obveznosti pomeni, da morajo vsi podatki, na podlagi katerih je obveznost mogoče določiti izhajati iz samega izreka sodne odločitve. Izvršilno sodišče ne sme samo pomensko določati obveznosti iz izvršilnega naslova. Predvsem pri nedenarnih obveznostih je pomembno, da so le-te jasno določene ter da ne puščajo dvomov o tem, kaj je treba storiti, da bo obveznost izpolnjena. V predmetnem izvršilnem postopku izvršilni naslov predstavlja sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, zunanjega oddelka v Kranju, opr. št. IV Pd 96/2020, kjer je določeno v izreku: "Tožena stranka je dolžna tožnika prijaviti v poklicno zavarovanje v Sklad obveznega zavarovanja za nazaj za čas od 3. 7. 2015 do 31. 12. 2019 in s Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. skleniti pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za nazaj, in sicer za čas od 3. 7. 2015 do 31. 12. 2016 po prispevni stopnji 9,25 %, za čas od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 po prispevni stopnji 8 % in za čas od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2019 po prispevni stopnji 8,4 % od bruto plače tožnika ter za ta čas na njegov osebni račun, ki ga bo imel odprtega pri KAD, plačati prispevke za nazaj, v roku 8 dni." V samem izreku tako ni omenjena višina niti bruto niti neto plače, od katere bi dolžnik moral obračunati prispevke. Pomanjkanje te informacije tudi upnik ne more nadomestiti, saj je sodišče vezano na vsebino izreka, ki ga ni mogoče dopolnjevati ali kakor koli spreminjati. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

6.V obravnavani zadevi je upnik zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, zunanjega oddelka v Kranju, opr. št. IV Pd 96/2020 z dne 23. 3. 2022, po kateri je dolžnik dolžan upnika prijaviti v poklicno zavarovanje za nazaj, za čas od 3. 7. 2015 do 31. 12. 2019 in s Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d., skleniti pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za nazaj, in sicer za čas od 3. 7. 2015 do 31. 12. 2016 po prispevni stopnji 9,25 %, za čas od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 po prispevni stopnji 8 % in za čas od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2019 po prispevni stopnji 8,4 % od bruto plače upnika, ter za ta čas na njegov osebni račun, ki ga bo imel odprtega pri KAD, plačati prispevke za nazaj.

7.Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

8.Dolžnik v pravočasnem ugovoru uveljavlja, da nedenarna obveznost dolžnika ni niti določena, niti določljiva, saj nikjer ni zapisana višina niti bruto niti neto plače, od katere bi dolžnik moral obračunati prispevke.

9.Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor zavrnilo z utemeljitvijo, da so v izvršilnem naslovu opisane obveznosti dovolj natančne, da omogočajo opredelitev upnikove terjatve, s čimer se strinja tudi pritožbeno sodišče, ki sprejema razloge sodišča prve stopnje kot pravilne in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. V izvršilnem naslovu je namreč, glede prijave v poklicno zavarovanje natančno navedeno obdobje, za katero mora dolžnik upnika prijaviti v poklicno zavarovanje in tudi v kateri sklad, enako je glede obveznosti sklenitve pogodbe s Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d., natančno opredeljeno, katero pogodbo mora skleniti dolžnik, za katero obdobje in po kakšnih prispevnih stopnjah od bruto plače in za isti čas na osebni račun upnika, ki ga bo imel odprtega pri KAD, plačati prispevke. Glede navedbe dolžnika, da v izreku sodbe ni navedenega točnega bruto zneska, od katerega je dolžnik dolžan plačati prispevke za poklicno zavarovanje, pa je po presoji sodišča prve stopnje v konkretnem primeru obveznost dolžnika kljub temu določljiva, saj je bila dolžniku kot delodajalcu naložena (le)nedenarna obveznost, iz sodbe pa jasno izhaja, da je bil predmet spora priznanje poklicnega zavarovanja in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, medtem ko obstoj delovnopravnega razmerja in višina plače nista bila sporna, zato se višina plače s sodbo tudi ni (na novo) določala. Višina bruto plače upnika je dolžniku kot njegovemu delodajalcu nedvomno poznana, zato izrek sodbe, ob upoštevanju, da so za vsako posamezno obdobje navedene točne prispevne stopnje, vsebuje vse podatke, s pomočjo katerih lahko dolžnik svojo nedenarno obveznost pravilno izpolni.

10.V skladu z določbo 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Izvršilno sodišče na to, ali je listina, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, izvršilni naslov oziroma ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo pazi že ob preizkusu predloga za izvršbo po uradni dolžnosti. Ponovno po uradni dolžnosti opravi ta preizkus pri odločanju o dolžnikovem ugovoru in to celo ne glede na njegovo vsebino (drugi odstavek v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ in 21. člen ZIZ v okviru skrbi za pravilno uporabo materialnega prava). Obveznost mora biti mogoča, dopustna, določena oziroma določljiva (34. člen Obligacijskega zakonika).

11.Obveznost kaj dati, storiti in opustiti, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora tako biti v izvršilnem naslovu določena ali vsaj določljiva. Predmet obveznosti je določljiv, kadar je pravica vsaj opisno opredeljena in je določen čas trajanja ter s tem možnost njenega izračuna. Izvršilno sodišče namreč le poskrbi za izvršitev obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova in ki jo v predlogu za izvršbo zahteva upnik. Iz pravice do sodnega varstva namreč izhaja tudi pravica zahtevati, da se doseže izvršitev sodne odločbe, s katero je sodišče odločilo o kakšni pravici ali obveznosti. Če dolžnik sam te obveznosti ne izpolni, je za njeno prisilno izvršitev pristojno sodišče v izvršilnem postopku.

12.Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da predloženi izvršilni naslov vse te pogoje izpolnjuje. V konkretnem primeru so torej s sodbo delovnega in socialnega sodišča dolžniku naložene tri med seboj povezane obveznosti, in sicer da (1) upnika prijavi v poklicno zavarovanje v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za nazaj za čas od 3. 7. 2015 do 31. 12. 2016, (2) s Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d., skleniti pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za nazaj, in sicer za čas od 3. 7. 2015 do 31. 12. 2016 po prispevni stopnji 9,25 %, za čas od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 po prispevni stopnji 8 % in za čas od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2019 po prispevni stopnji 8,4 % od bruto plače upnika in (3) za ta čas na njegov osebni račun, ki ga bo imel odprtega pri KAD, plača prispevke za nazaj. S tem je natančno določeno, v kakšno zavarovanje mora dolžnik prijaviti upnika, za kateri čas mora to storiti, kakšno pogodbo in s kom mora skleniti in kam mora plačati prispevke, za katere so tudi prispevne stopnje od bruto plače dolžnika izrecno in jasno opredeljene, tako po višini, kot po obdobjih.

13.Višje sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je na tak način obveznost opisana dovolj natančno, da omogoča opredelitev oziroma določitev upnikove terjatve. Na to tudi ne vpliva s strani dolžnika izpostavljeno dejstvo, da v sodbi ni naveden bruto znesek upnikove plače, od katere mora dolžnik plačati prispevke. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se je v delovnem sporu, iz katerega izvira izvršilni naslov, odločalo le o (nedenarni) obveznosti dolžnika, da mora upnika prijaviti v ustrezno dodatno zavarovanje in na račun tega zavarovanja odvesti prispevke v odmerni stopnji od bruto plače, ki je bila očitno upniku odmerjena in izplačana, saj obstoj delovnega razmerja in višina plače v postopku pred delovnim sodiščem nista bila sporna. Višina bruto plače upnika je dolžniku kot njegovemu delodajalcu nedvomno poznana, zato izrek sodbe, ob upoštevanju, da so za vsako posamezno obdobje navedene točne prispevne stopnje, vsebuje vse podatke, s pomočjo katerih lahko dolžnik svojo nedenarno obveznost pravilno izpolni.

14.Ob takem zaključku se za neutemeljeno izkaže pritožbeno vztrajanje pri navedbah o neprimernosti izvršilnega naslova za izvršbo in o kršitvi načela stroge formalne legalitete. Slediti tudi ni mogoče pritožbenemu sklicevanju na sodno prakso, saj dolžnik omenja le judikate, ki se nanašajo ali na denarne terjatve ali na situacije, ko je bil sporen obstoj delovnega razmerja in se je šele v sodnem postopku ugotavljala višina plače, zato že iz tega razloga za postopek, v katerem se izterjuje nedenarna terjatev in je obstoj delovnega razmerja nesporen, niso neposredno uporabljivi. Neutemeljene pa so tudi navedbe, da je sklep sodišča prve stopnje neobrazložen in zatrjevani kršitvi določbe postopka iz 331. člena ter 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nista podani. Sodišče prve stopnje se je namreč jasno in izrecno opredelilo do ugovornih navedb glede primernosti izvršilnega naslova ter navedlo popolne in obširne razloge, zakaj šteje, da je obveznost določljiva, in ni mogoče slediti navedbam, da je opredelitev do teh navedb izostala.

15.Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

17.Svoje stroške odgovora na pritožbo sam krije tudi upnik, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

(1) Prim. VSK Sklep I Ip 268/2022 z dne 24. 1. 2023.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.