Jedro

Splošno znano dejstvo je bilo, da je epidemiološka situacija vplivala tako na delo sodišč, kot tudi na zanimanje za nakup na javni dražbi. Četudi so dražbe potekale, ni mogoče mimo okoliščine, da je epidemija vendarle imela zaviralni učinek na celotno življenje v državi. Nov predlog je upnik podal po prenehanju ukrepov, eno leto po neuspešnem poskusu prodaje na javni dražbi, torej z namenom, da se opravi ponovni poskus prodaje, ki predhodno (s predlogom v roku šestih mesecev po prvi prodaji) zaradi neugodnih razmer ni bil smiseln.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor drugega dolžnika.

2. Drugi dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da je upnik podal predlog za izvršbo na solastniški delež nepremičnine, ki je že bil predmet neuspešne prodaje v obravnavani zadevi. Z novim predlogom skuša upnik zaobiti zakonsko omejitev glede poskusov prodaje. Navaja, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj je po pravnomočni ustavitvi izvršbe na naveden predmet, nov predlog dopusten. Upnik je imel možnost, da predlaga novo prodajo v šestih mesecih od poskusa prve, pa tega ni storil. Upnik ni navedel v predlogu takšnih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na uspešnost nove prodaje. Tudi sklicevanje na epidemijo ni ustrezno, saj dražbe ta ni mogla preprečiti. Predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da se je situacija na trgu nepremičnin spremenila na bolje, saj so cene pomladi 2021 po epidemiji bistveno narasle, zato je upravičeno predlagal izvršbo glede obravnavane nepremičnine. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik v obravnavani dovolitveni fazi izvršilnega postopka, kjer je kot novo izvršilno sredstvo dovoljena prodaja nepremičnine, lahko uveljavlja le ugovor, da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena (7. točka prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Takega ugovora dolžnik ni podal, ampak je le nasprotoval ponovni prodaji glede iste nepremičnine.

6. Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi v VSM Sklepu I Ip 641/2021 z dne 22. 10. 2021 že pojasnilo, da upnik z novim predlogom nadaljevanja izvršbe z istim predmetom (tretji odstavek 34. člena ZIZ) ni zasledoval namena, da se zaobide prisilna zakonska določila o maksimalnem številu zaporednih poskusov prodaj, saj so podane spremenjene okoliščine, iz katerih je s stopnjo verjetnosti mogoče sklepati na uspešnost nove prodaje nepremičnine.2

7. Splošno znano dejstvo je bilo, da je epidemiološka situacija vplivala tako na delo sodišč, kot tudi na zanimanje za nakup na javni dražbi. Četudi so dražbe potekale, ni mogoče mimo okoliščine, da je epidemija vendarle imela zaviralni učinek na celotno življenje v državi. Nov predlog je upnik podal po prenehanju ukrepov, eno leto po neuspešnem poskusu prodaje na javni dražbi, torej z namenom, da se opravi ponovni poskus prodaje, ki predhodno (s predlogom v roku šestih mesecev po prvi prodaji) zaradi neugodnih razmer ni bil smiseln.

8. Sodišče druge stopnje je že pojasnilo, da glede procesne predpostavke pravnomočnosti, ki je bila v obravnavani zadevi s spremenjenimi okoliščinami presežena, lahko sodišče upošteva tudi splošno znana dejstva, ki jih upniku ni bilo potrebno posebej zatrjevati, saj je glede navedene predpostavke uveljavljeno preiskovalno načelo.3

9. Sodišču prve stopnje v sklepu, s katerim je dovolilo navedeno izvršbo, ni bilo potrebno posebej navesti razlogov za dovolitev, saj mora obrazložiti le zavrnitev predloga (peti odstavek 44. člena ZIZ). V izpodbijanem sklepu o ugovoru pa je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo vse zgoraj navedene spremenjene okoliščine, s čimer je zadostilo zahtevi obrazloženosti. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.

10. Ker tudi niso podane uradno upoštevne kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Upnikov odgovor na pritožbo, v katerem so bili ponovljeni razlogi sodišča prve stopnje, pa ni bil potreben, zato upnik stroške te vloge krije sam (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

2 Obširno o tem VSM Sklep I Ip 1042/2017 in VSM Sklep I Ip 521/2019. Glej tudi VSRS Sklep II Ips 332/2011, ki uporabo določila tretjega odstavka 34. člena ZIZ povezuje z negativno predpostavko pravnomočnosti. 3 Galič, A. in Wedam Lukić, D., v: Ude, L. in Galič, A. (ur.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem. Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, str. 83.