Jedro

Tožnica je ugovarjala nalogu za plačilo sodne takse, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njeno vlogo štelo za zahtevo za odmero sodne takse po prvem odstavku 27. člena ZST.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah – ZST (Ur. l. RS, št. 20/2004-UPB1, 115/2006 in 140/2006) tožnici odmerilo sodno takso za sodbo v višini 79,30 EUR in ji naložilo, da odmerjeni znesek plača v 15 dneh ter sodišču predložiti dokazilo o plačilu sodne takse.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je tožničino vlogo, ki jo je prejelo dne 4. 1. 2007, in iz katere izhaja, da nasprotuje plačilu sodne takse za sodbo, obravnavalo kot njeno zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse po določbi prvega odstavka 27. člena ZST ter obrazložilo pravno podlago za plačilo sodne takse za sodbo.

3. Tožnica v pritožbi navaja, da ni nikdar zahtevala odmere sodne takse, da ne dolguje nobene takse, zato je ne bo nikdar plačala. Zahteva razveljavitev izpodbijanega sklepa in povrnitev stroškov za pritožbo v višini 100,00 EUR.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je z vlogo, katero je sodišče prve stopnje prejelo dne 4. 1. 2007, nasprotovala plačilu (z nalogom z dne 20. 12. 2006) zahtevane sodne takse za sodbo. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je to vlogo štelo za zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse po prvem odstavku 27. člena ZST in na podlagi določbe drugega odstavka 3. člena ter 4. člena ZST tožnici odmerilo sodno takso za sodbo. Z izpodbijanim sklepom je bila tožnici pravilno odmerjena taksa za sodbo tudi po višini, in sicer na podlagi prvega odstavka tarifne številke 28 ZST v višini 1000 točk, upoštevaje vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti (četrti odstavek 7. člena ZST), to je 0,0793 EUR.

6. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

7. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).