Jedro

Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov. V nasprotju z navedeno zahtevo pa je ravnanje izvršitelja, ki redno mesečno prevzema obročna plačila gotovine, saj so lahko v primeru dogovora o obročnem plačilu z upnikom delna plačila izvedena neposredno upniku brez izvršiteljevih stroškov. V takšnih primerih je lahko izjemoma utemeljen strošek prevzema gotovine, če ne gre za uresničevanje morebitnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odlaganja izvršbe zunaj zakonskih možnosti in dolžnik izrecno vztraja pri delnem plačilu neposredno izvršitelju. Pri tem mora biti dolžnik s strani izvršitelja posebej opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in lahko plača neposredno upniku, pred prevzemom gotovine pa mora biti tudi obveščen o konkretni višini stroškov, ki ga bodo bremenili.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika z dne 3. 5. 2023 za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrnilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priznanje stroškov upniku. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialne predpise, zlasti določbe 53. in 54. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja1 (v nadaljevanju Pravilnik), saj iz navedenih določb ne izhaja, da izvršitelj za prevzem gotovine in nakazilo le-te ni upravičen do plačila. Poudarja še, da je samostojna pomočnica v tej zadevi že odločala o nadaljnjih stroških upnika za istovrstno izvršilno dejanje in te stroške priznala. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, saj sodišče o isti stvari različno odloča. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je v izpodbijanem delu (1. točka) sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o stroških, ki jih je upnik priglasil z vlogo z dne 3. 5. 2023, s katero je zahteval povrnitev stroškov izvršitelja, ki so mu nastali v zvezi z delom izvršitelja in izhajajo iz obračuna stroškov izvršitelja z dne 25. 4. 2023. Zaključilo je, da izvršitelj dne 30. 1. 2023, 21. 2. 2023, 17. 3. 2023 in 20. 4. 2023 ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je le prevzel prostovoljna plačila s strani dolžnika, zato izvršitelj do teh stroškov ni upravičen, glede na določbo 53. in 54. člena Pravilnika, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje (38. člen Pravilnika). Ocenilo je, da stroški za izvršbo niso bili potrebni in jih je zavrnilo.

6. Stroški izvršitelja so po 293. členu ZIZ izvršilni stroški, ki jih najprej plača upnik (prvi odstavek 38. člena ZIZ). Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja ureja določba 38. c člena ZIZ in ureja razmerje med izvršiteljem in upnikom. Kadar upnik soglaša z izvršiteljevim obračunom, postane ta dokončen. Dokončen obračun je lahko podlaga za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar pa sodišče upošteva tudi, da mora dolžnik povrniti upniku na njegovo zahtevo le potrebne (ne nujno vse) stroške izvršbe (peti odstavek 38. člena ZIZ). V takem primeru je treba oceniti potrebnost izvršiteljevih dejanj v odnosu do dolžnika, pri čemer je treba pri odmeri priglašenih postavk iz izvršiteljevega obračuna upoštevati tudi Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik o tarifi).

7. Izvršitelj je v skladu s tar. št. 16 Pravilnika o tarifi res upravičen do plačila za prevzem posameznega prostovoljnega gotovinskega ali brezgotovinskega plačila od dolžnika, vendar pa to še ne pomeni, da je upnik v vsakem primeru upravičen do njihove povrnitve. Upnik je namreč upravičen do povrnitve le tistih izvršilnih stroškov, ki so potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Navedeno merilo upravičenosti se nanaša na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Po pojasnjenem sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku o tarifi še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Posebna pozornost velja položaju, v katerem so ti nesorazmerno večji od samega poplačila upnika v posledici opravljenega dejanja izvršitelja. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se kljub rednemu obročnemu plačevanju posameznih zneskov izvršitelju dolžničin dolg bistveno ne zmanjšuje. Na podlagi spisovnega gradiva je mogoče ugotoviti, da je ob rubežu prišlo do dogovora med izvršiteljem in dolžnico, da bo dolžnica upnikovo terjatev poplačevala obročno2 in ker je upnik takšen način izpolnitve sprejel, je mogoče sklepati, da je upnik na tak dogovor tudi pristal. 8. Iz poročila izvršitelja z dne 25. 4. 2023 torej izhajajo posamezna obročna plačila v manjših zneskih (po 50,00 EUR cca. enkrat mesečno), nadalje je iz izvršiteljevega poročila z dne 14. 9. 2022 razvidno, da je dolžnica tudi predhodno - v letu 2022 na tak način izvršitelju nakazovala mesečne zneske. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da navedeni stroški izvršitelja za izvršbo niso potrebni, saj bi dosledno zahtevanje in priznavanje povrnitve stroškov za prevzem posameznega majhnega plačila povzročilo le naraščanje izvršilnih stroškov, ne pa zmanjševanja dolžničine obveznosti, kar je namen sprejetega dogovora o obročnem odplačevanju. Takšen tudi ni namen določitve plačila izvršitelju v tar. št. 16 Pravilnika, upoštevaje da mora izvršitelj ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in s prizadevanjem za nastanek čim manjših stroškov. Pri tem so stroški opravljenih dejanj izvršitelja utemeljeni le, če je postopanje izvršitelja skladno s predpisi in namenom izvršbe. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da obračunavanje rednih mesečnih prevzemov gotovine (po tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom) ni dopustno, če gre za ravnanja, ki kažejo na uresničevanje dogovora med dolžnikom in izvršiteljem o obročnem plačilu, ki ima za posledico sorodni učinek odlogu izvršbe. Problematično je namreč ravnanje izvršitelja, ki ne opravlja rubeža premičnin, ampak le redno mesečno prevzema od dolžnika gotovino3. 9. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da je dogovor o obročnem odplačevanju dopusten le neposredno med upnikom in dolžnikom, ki je lahko podlaga za odlog izvršbe (na predlog upnika s soglasjem dolžnika, ali na predlog dolžnika, ki vloži ugovor iz 9. točke 55. člena ZIZ). Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). V nasprotju z navedeno zahtevo pa je ravnanje izvršitelja, ki redno mesečno prevzema obročna plačila gotovine, saj so lahko v primeru dogovora o obročnem plačilu z upnikom delna plačila izvedena neposredno upniku brez izvršiteljevih stroškov. V takšnih primerih je lahko izjemoma utemeljen strošek prevzema gotovine, če ne gre za uresničevanje morebitnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odlaganja izvršbe zunaj zakonskih možnosti in dolžnik izrecno vztraja pri delnem plačilu neposredno izvršitelju. Pri tem mora biti dolžnik s strani izvršitelja posebej opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in lahko plača neposredno upniku, pred prevzemom gotovine pa mora biti tudi obveščen o konkretni višini stroškov, ki ga bodo bremenili.

10. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Uradni list RS, št. 18/2003 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik). 2 Tako iz obračuna izvršitelja izhajajo delna plačila dolžnice in sicer: 30. 1. 2023, 21. 2. 2023, 17. 3. 2023 in 20. 4. 2023, ko izvršitelj ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj. Prav tako iz predhodnega obračuna izhajajo obročna plačila dolžnice. 3 O tem je sodna praksa že večkrat zavzela enotno stališče: gl. sklep VSL III Ip 79/2018, sklepa VSM I Ip 827/2018 in I Ip 388/2019.