Jedro

Med zakonitima dedičema je nastal spor o tem, ali so se v sporni pogodbi določene obveznosti s strani pridobitelja izpolnjevale, oziroma o njeni dejanski naravi, torej ali gre za odplačen (pogodba o preužitku) ali za neodplačen (darilna pogodba) pravni posel ter posledično, koga izmed njiju je treba napotiti na pravdo.

Sporna pogodba je bila sklenjena pred sprejemom Obligacijskega zakonika, ki sedaj ureja pogodbo o preužitku in zanjo predpisuje tudi posebno obliko. Pred tem ta v ZD ni bila urejena, poznala in urejala jo je sodna praksa. Te pogodbe je razlagala po vsebini in ne po naslovu. Njihovo pravno naravo je oblikovala glede na voljo pogodbenih strank, in sicer, ali je bil njihov namen v sklenitvi odplačne ali neodplačne pogodbe. Kadar taka pogodba vsebuje tudi elemente odplačnosti, to izključuje možnost presoje, da gre po vsebini za darilno pogodbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni:

- v 2. točki izreka tako, da se na pravdo napoti dediča A. A. zoper dediča B. A. na ugotovitev, da se nepremičnina parcela ID znak 000, ki je predmet pogodbe, sklenjene med zapustnico C. A. in B. A. dne 19. 2. 1997 in overjene pred notarjem dne 3. 3. 1997, šteje za darilo;

- v 4. točki izreka tako, da je na pravdo napoteni dedič dolžan tožbo vložiti v roku 30 dni od dneva pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo sodišče nadaljevalo s postopkom ne glede na zahtevke, ki jih uveljavlja.

II. Dediča B. A. in A. A. krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek z dnem 28. 2. 2024 (1. točka izreka) in dediča B. A. napotilo na pravdo zoper dediča A. A. zaradi ugotovitve, da darilna pogodba, sklenjena med zapustnico C. A. in B. A. dne 19. 2. 1997 in overjena pred notarjem dne 3. 3. 1997, prikriva pogodbo o preužitku (2. točka izreka) ter dediča A. A. napotilo na pravdo zoper dediča B. A. zaradi ugotovitve, da je darilna pogodba, sklenjena med zapustnico C. A. in B. A. dne 19. 2. 1997 in overjena pred notarjem dne 3. 3. 1997, nična (3. točka izreka). Sklenilo je, da je na pravdo napoteni dedič dolžan tožbo vložiti v roku 30 dni od dneva pravnomočnosti sklepa, sicer bo sodišče postopek nadaljevalo, upoštevajoč, da je darilna pogodba pravno veljavna, da so se obveznosti iz nje izpolnjevale in da je po svoji naravi darilo (4. točka izreka).

2.Dedič B. A. vlaga pravočasno pritožbo zoper 2. in 4. točko izreka sklepa. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter stroškovno obremeni dediča A. A., podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišču očita, da je sklep izdalo na podlagi bistvenih kršitev pravil postopka, na podlagi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritrjuje ugotovitvi, da je med dedičema nastal spor o dejanski naravi pogodbe (odplačen ali neodplačen pravni posel) ter o tem, ali so se obveznosti iz pogodbe s strani pridobitelja izpolnjevale. Navaja, da je sporna pogodba z 19. 2. 1997 darilna pogodba le po naslovu, v resnici pa gre po vsebini za odplačno pogodbo o preužitku. Zapustnica (in njen mož) sta si namreč ob izročitvi nepremičnine izgovorila dosmrtno brezplačno služnost stanovanja, polno oskrbo, postrežbo in bolniško nego ter zdravniško pomoč za čas bolezni in starostne onemoglosti oziroma pomoč vsake vrste, ki jo bosta potrebovala, ter plačilo pogrebnih stroškov. Te obveznosti je pritožnik izpolnjeval več kot 25 let. Na podlagi pogodbe se je v zemljiški knjigi tudi vknjižila služnostna pravica dosmrtnega brezplačnega stanovanja in realno breme dosmrtne brezplačne nege in oskrbe. Na pravdo je torej treba napotiti dediča A. A., ki zatrjuje, da je šlo za neodplačen pravni posel - darilo. Tudi sodišče samo ugotovi, da so se obveznosti s strani pridobitelja nepremičnine izpolnjevale, kar lahko pomeni le, da je šlo za odplačno pogodbo o preužitku.

3.Dedič A. A. v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da gre za darilno pogodbo tudi po vsebini in ne le po naslovu.

4. Pritožba je utemeljena.

4.5. V skladu z določbo 210. in 212. člena Zakona o dedovanju mora sodišče zapuščinski postopek prekiniti, če so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica oziroma obseg zapuščine. Na pravdo mora sodišče napotiti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato sodišče to presodi glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevajoč trditve in dokaze strank, na katere opirajo svoje zahtevke.

5.6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je zapustnica z darilno pogodbo z 19. 2. 1997 v korist sina B. A. razpolagala s svojo 1/2 nepremičnine parcela ID znak 000. Med zakonitima dedičema je nastal spor o tem, ali so se v njej določene obveznosti s strani pridobitelja izpolnjevale, oziroma o njeni dejanski naravi, torej ali gre za odplačen (pogodba o preužitku) ali neodplačen (darilna pogodba) pravni posel. Za manj verjetno je sodišče ocenilo pravico dediča B. A., ki zatrjuje, da darilna pogodba prikriva pogodbo o preužitku.

6.7. Vračunanje daril omogoča, da dobijo tisti sodediči pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik dal darila že za časa življenja, efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost darila. Če zapuščine ni toliko, da bi sodedič, ki zahteva vračunanje, dobil ustrezno vrednost, dedič, kateremu se darilo vračuna, ne dobi zapuščine, ni pa tudi ničesar dolžan vrniti (46. in 48. člen ZD). Pri tem ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu.

7.8. Sporna pogodba je bila sklenjena pred sprejemom Obligacijskega zakonika, ki sedaj ureja pogodbo o preužitku in zanjo predpisuje tudi posebno obliko. Pred tem ta v ZD ni bila urejena, poznala in urejala jo je sodna praksa. Te pogodbe je razlagala po vsebini in ne po naslovu. Njihovo pravno naravo je oblikovala glede na voljo pogodbenih strank, in sicer, ali je bil njihov namen v sklenitvi odplačne ali neodplačne pogodbe. Kadar taka pogodba vsebuje tudi elemente odplačnosti, to izključuje možnost presoje, da gre po vsebini za darilno pogodbo.

8.9. Iz darilne pogodbe z dne 19. 2. 1997 izhaja, da je zapustnica kot darovalka skupaj s svojim možem podarila ter izročila v last in posest sinu B. A. nepremičnino parcela ID znak 000, do svoje smrti pa je obdržala v posesti prvo nadstropje stanovanjske hiše. Obdarjenec ji je bil dolžan nuditi potrebne prevoze k zdravniku, prevoze na letovanje, plačati stroške letovanja enkrat letno za sedem dni ter vso drugo potrebno oskrbo v primeru hujše bolezni. V ta namen je bila v zemljiški knjigi vknjižena služnostna pravica stvarnega bremena. Glede na takšno vsebino pogodbe, ne glede na njeno poimenovanje, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je manj verjetna pravica dediča A. A., ki zatrjuje, da gre za darilno pogodbo, ker B. A. svojih obveznosti iz pogodbe ni izpolnjeval. Še posebej, ker je sodišče ugotovilo, da v vseh letih od sklenitve pogodbe do svoje smrti zapustnica pogodbe zaradi morebitnega neizpolnjevanja obveznosti ni izpodbijala, zaradi česar je verjetneje, da so se te izpolnjevale (4. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

9.10. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo, tako da je na pravdo napotilo dediča A. A. (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 174. člena ZD. V zapuščinskem postopku vsaka stranka krije stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka.

-------------------------------

1(1) Uradni list SRS, številka 15/76, v nadaljevanju ZD.

2(2) Uradni list RS, številka 83/2001, v nadaljevanju OZ.

3(3) 564. člen OZ določa, da se s pogodbo o preužitku ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.

4(4) Prim. VSL sklep I Cp 657/2012 z dne 3. 10. 2012 in VSL Sklep II Cp 2266/2018 z dne 21. 11. 2018.

5(5) Uradni list RS, številka 26/1999.