Jedro

Predmet preizkusa je nedoseganje dodatnih točk za namen izvajanja določb 10. in 11. člena ZTNP-1. Kot obrazložitev (strokovne komisije) je navedeno v odločbi samo, da je točkovanje po tem kriteriju obrazloženo in točke natančno določene že v besedilu razpisa in da zato ne potrebuje nobene dodatne strokovne obrazložitve. Tožena stranka se torej v tem delu sklicuje zgolj na podatke, ki so v upravnih spisih, ne da bi ugotovila dejansko stanje, ga subsumirala pod določbe relevantnih predpisov in navedla razloge, ki so bili odločilnega pomena za presojo dokazov.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Ministrice za kulturo št. 6220-203/2023-3340-9 z dne 28. 6. 2023 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je v zadevi Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo v letih 2023-2024 sofinancirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo, in za izbor kulturnih projektov iz programa sanacije najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov, ki jih bo v letih 2023 in 2024 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za izvajanje Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (v nadaljevanju: spomeniško-varstveni projektni razpis, oznaka: JPR2-SVP-2023-24) z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo, ki jo je na razpis podala tožeča stranka za projekt A. (Sklop 1: sofinanciranje obnovitvenih del) za sofinanciranje kulturnega projekta na področju nepremične kulturne dediščine. Ugotovila je še, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

2.V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je vloga tožeče stranke za sofinanciranje omenjenega projekta pravočasna in popolna ter da predlagatelj izpolnjuje pogoje za sodelovanje na razpisu. Dalje pojasni, da je vlogo tožeče stranke v skladu z Zakonom o uresničevanja javnega interesa na področju kulture (v nadaljevanju ZUJIK) in Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik) obravnavala in ocenila pristojna strokovna komisija, ki je pri tem upoštevala kriterije in merila za izbor projektov, ki so določeni v razpisu in po katerih je bilo najvišje možno število doseženih točk 29. Glede na vrednost zaprošenih in razpoložljivih sredstev za posamezen sklop so se pri Sklopu 1 v izbor uvrstili projekti, ki so dosegli 20 ali več točk, oziroma so imeli v primeru enako ocenjenih projektov prednost pri izboru tisti z višjim številom točk pri posameznih, v razpisu določenih merilih, med enako ocenjenih po teh merilih, pa so imele prednost prej prispele vloge.

3.V primeru vloge tožeče stranke toženka ugotavlja, da je vloga po presoji, ki jo je opravila komisija, dosegla skupno oceno 19 točk, in sicer po posameznih kriterijih, ki jih navaja, 5, 4, 2, 3, 4, in 1 točko. Ni pa dosegla dodatnih točk za namen izvajanja določb 10. in 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (v nadaljevanju ZTNP-1) in 11. člena Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (v nadaljevanju Uredba). Ugotavlja se še, da so posebej obrazložene ocene po kriterijih št. 1, 4, 5 in 6, medtem ko ocenjevanje po kriterijih 2 in 3 ter postavka "dodatne točke" po navedbah toženke ne zahtevajo dodatne strokovne obrazložitve, ker so dodeljene točke natančno določene in obrazložene v besedilu razpisa. Dodaja še, da je bila odločitev komisije soglasna. Glede na povedano je komisija podala predlog, da se projekta ne uvrsti v sofinanciranje in Ministrica je skladno z določbami ZUIJK in Pravilnika temu predlogu sledila.

4.Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter vrnitev zadeve toženi stranki v ponovni postopek.

5.Toži iz razloga iz razloga bistvenih kršitev pravil postopka in zaradi napačnega sklepanja o dejanskem stanju. Pri tem se sklicuje na Javni razpis oziroma na besedilo razpisa, kot ga vsebuje 9. poglavje, in po katerem se dodelijo dodatne točke. Konkretni projekt namreč po prepričanju tožeče stranke zasleduje cilje, oziroma je v skladu z namenom izvajanja določb 10. in 11. člena ZTPN-1 in bi ji morale biti zato dodeljene dodatne točke iz tega poglavja. V tej zvezi navaja, da je Občina B. parkovna lokalna skupnost in je zato skladno z določbami ZTNP-1 za projekte, investicije in dejavnosti, ki jih izvaja in se nanašajo na izvajanje razvojnih usmeritev in prvega odstavka 10. člena ZTNP-1, upravičena do dodatnega deleža iz državnega proračuna (v višini 0,54), ki je določen v četrtem odstavku 11. člena ZTNP-1. Kot parkovna lokalna skupnost je zavezana, da ta sredstva porablja namensko. Podrobnejša merila in kriteriji za določanje višine sredstev vsebuje Uredba. Osnovni namen prijavljenega projekta je v tem, da se ohrani in prezentira avtentičnost kulturne dediščine na območju Stare Save, ki je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Obenem pa se z njim zasleduje tudi cilje, ki sodijo med razvojne usmeritve iz 10. člena ZTNP-1 in je zato upravičena do dodatnih točk za namen izvajanja določb 10. in 11. člena ZTNP-1, kot sledi iz razpisa.

6.Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. V odgovoru vztraja, da je z ozirom na besedilo razpisa v odločbi jasno in ustrezno pojasnjeno, zakaj projekt tožeče stranke pri ocenjevanju ni prejel dodatnih točk in da zato v celoti vztraja pri izpodbijani odločitvi. Nakar citira zadevno besedilo razpisa ter se sklicuje na razpisno dokumentacijo, namenjeno prijaviteljem, v kateri je ponovno pojasnjeno, da je za odločitev bistvena lokacija kulturnega spomenika, tj. na obmejnem problemskem območju iz 4. člena Uredbe oziroma na območju iz 9. člena ZTNP-1. Omenjeno merilo po navedbah toženke ne zahteva dodatne strokovne obrazložitve, ker so dodatne točke ustrezno pojasnjene že v besedilu razpisa. Razlogi, ki jih navaja tožeča stranka, ne morejo vplivati na odločitev, saj je bistven pogoj v lokaciji spomenika. Ker kulturni spomenik C. (EŠD 5301) ne stoji na območju TNP, projekt do dodatnih točk ni upravičen, kot to sledi iz publikacijske karte TNP in zemljevida območja TNP z označeno lokacijo spomenika, ki ju toženka svoji vlogi (odgovoru) prilaga. Ravno tako ni izpolnjen kriterij za dodelitev 1 dodatne točke, ker lokacija spomenika ni uvrščena med obmejna problemska območja. Tožena stranka zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži vse stroške postopka.

7.Tožba je utemeljena.

8.V zadevi ni sporno, da je bila v zadevnem razpisnem postopku vloga tožeče stranke na Javni razpis spoznana za pravočasno in za popolno in da je (bil) prijavitelj - tožeča stranka spoznana kot legitimirana za prijavo.

9.Sporno tudi ni točkovanje projekta po razpisnih kriterijih št. 1, 2, 3, 4, 5 in 6, kakršnega je opravila strokovna komisija ter število doseženih točk iz tega naslova. Zato sodišče pravilnosti izpodbijane odločbe v tem delu ni preizkušalo.

10.Sporno in s tem predmet preizkusa je nedoseganje dodatnih točk za namen izvajanja določb 10. in 11. člena ZTNP-1 in 11. člena Uredbe. Kot obrazložitev (strokovne komisije) je navedeno v odločbi samo, da je točkovanje po tem kriteriju obrazloženo in točke natančno določene že v besedilu razpisa in da zato ne potrebuje nobene dodatne strokovne obrazložitve. Tožena stranka se torej v tem delu sklicuje zgolj na podatke, ki so v upravnih spisih, ne da bi ugotovila dejansko stanje, ga subsumirala pod določbe relevantnih predpisov in navedla razloge, ki so bili odločilnega pomena za presojo dokazov. To pa pomeni, da odločba ni obrazložena v skladu z določbami prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se na podlagi 100. člena ZUJIK uporablja tudi v postopkih javnega razpisa, in po katerih mora odločba obsegati ugotovljeno dejansko stanje in poleg predpisov tudi razloge, ki na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku. Le na ta način je namreč stranka seznanjena z odločitvijo in razlogi in samo takšno odločbo je mogoče preizkusiti. Zgolj navajanje predpisov in sklicevanje na podatke spisov, pa, kot rečeno, ni v skladu z navedeno določbo. In če odločba nima predpisane obrazložitve, je podana bistvena kršitev določb postopka. Te pomanjkljivosti pa tudi ni mogoče odpraviti z odgovorom na tožbo, saj mora biti, po ustaljenem stališču sodne prakse, obrazložitev že v sami odločbi.

11.Sodišče je zato tožbi ugodilo in na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena zadevo vrnilo toženi stranki, da ponovno odloči. Pri tem je tožena stranka vezana na stališče sodišča, ki se tiče postopka (četrti odstavek istega člena).

12.Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, je sodišče na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena istega zakona lahko odločilo brez glavne obravnave.

Zveza

Zakon o Triglavskem narodnem parku (2010) - ZTNP-1 - člen 10, 11 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.