Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik je lastnik vodovodnega priključka in več nepremičnin v industrijski coni Kromberk. Toženka je javno podjetje za opravljanje dejavnosti oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odplak.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da je toženka dolžna opustiti vsakršno poseganje v njegovo lastninsko pravico na odjemnem mestu oziroma na tožnikovih parcelah v industrijski coni, še posebej uporabo priključka oziroma odjemnega mesta za dobavo pitne vode posameznim uporabnikom v industrijski coni. Zavrnilo je tudi prepovedni del zahtevka.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

◦ "1. Ali sta I. in II. stopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, ko sta vodovodno omrežje v gospodarski coni ..., v lasti tožnika A. in ki poteka od zaključka javne vodovodne napeljave pri odjemnem mestu št. 980885, pa do vodovodnih priključkov posameznih uporabnikov v gospodarski coni ..., opredelili kot interno vodovodno omrežje, čeprav gre za vodovodno omrežje v gospodarski coni in ne za vodovodno napeljavo v večstanovanjskem objektu?

◦ Ali sta I. in II. stopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, ker sta tožnika A. določila za zavezanca za vzdrževanje interne vodovodne napeljave v gospodarski coni ... (torej nosilca ukrepov za preprečevanje vodnih izgub), torej iste napeljave kot je navedena v 1. točki?

◦ Ali sta I. in II. stopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, ker sta pogodbo o dobavi pitne vode in vzdrževanju vodovodnega priključka št......z dne 09.07.2015 in odpoved te pogodbe s strani tožnika A., razlagali kot pravno nepomembni za predmetno zadevo?

◦ Ali sta I. in II. stopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, ker sta vodovodni priključek in vodovodno omrežje v gospodarski coni ... opredelili kot interno vodovodno napeljavo in s tem izničili pravno varstvo zasebne lastnine tožnika A. v zvezi z njegovim zahtevkom za prepoved posegov v vodovodni priključek in vodovodno omrežje v gospodarski coni ..., vse v lasti tožnika A.?

◦ Ali sta 1. in II. stopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, ker nista opredelili rabe vodovodnega omrežja v gospodarski coni ..., v zasebni lasti, ki poteka od zaključka javne vodovodne napeljave pri odjemnem mestu št.., pa do vodovodnih priključkov posameznih uporabnikov v gospodarski coni ..., kot izvajanje javne službe v javno korist z rabo vodovodnega priključka in vodovodnega omrežja v gospodarski coni ..., v zasebni lasti tožnika A. ?

◦ Ali sta I. in II. stopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, ker sta z opredelitvijo zasebnega vodovodnega omrežja v gospodarski coni ... in vodovodnega priključka št., kot interne vodovodne napeljave, napačno spregledali, da gre pri predmetni rabi za opravljanje javne službe oskrbe s pitno vodo v gospodarski coni, z rabo vodovodnega priključka in vodovodnega omrežja, v lasti tožnika A., brez da bi bilo za takšno rabo urejeno pravno razmerje?

◦ Ali sta I. in II. stopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, ker sta z opredelitvijo zasebnega vodovodnega omrežja v gospodarski coni ..., kot interne vodovodne napeljave, napačno ocenili, da toženec- VIK za takšno rabo ne potrebuje urejenega pravnega razmerja z lastnikom?

◦ Ali sta I. in II. stopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, ko sta z opredelitvijo zasebnega vodovodnega omrežja v gospodarski coni ..., kot interne vodovodne napeljave, da za takšno rabo toženec -VIK ni v obveznosti imeti urejeno pravno razmerje z lastnikom tega omrežja v skladu z določbami veljavne zakonodaje v RS?

◦ Ali sta I. in II. stopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, ker sta tožniku -stečajnemu dolžniku, v stečajnem postopku od 02.09.2019, odrekli pravico do varovanja njegove zasebne lastnine na vodovodnem priključku št..... in njegovem vodovodnem omrežju v gospodarski coni ... zgolj zato, ker naj bi tožnik A. s tožbo zaradi varovanja zasebne lastnine uporabil prekomerni ukrep (I. st. sodba) oziroma pretekla ureditev enotnost kompleksa ne daje pravne možnosti lastniku, da bi uveljavil varstvo svoje lastninske pravice (II. st. sodba)?

◦ Ali sta I. in II. stopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, ker nista ocenila ravnanja tožnika - njegove rabe vodovodnega omrežja v gospodarski coni ... v zasebni lasti, kot protipravni poseg v zasebno lastnino toženca?

◦ Ali sta I. in II. stopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, ker je I. st. sodišče utemeljilo svojo odločitev s stališčem, da dokler ni razumnih možnosti za priključitev poslovnih objektov in poslovnih hal v gospodarski coni ..., neposredno na javni vodovod (brez uporabe vodovodnega priključka in vodovodnega omrežja v lasti tožnika MH), je mogoče šteti uveljavljanje tožbenega zahtevka za prepoved rabe vodovodnega priključka in vodovodnega omrežja v gospodarski coni ..., za prekomeren ukrep, II. st. sodišče pa takšnemu stališču ne nasprotuje?

◦ Ali je II. st. sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je samo z opredelitvijo, da gre pri vodovodnem priključku št. .....ter vodovodnem omrežju v gospodarski coni ..., da za interno omrežje, odvzelo pravno varstvo tožniku zaradi vznemirjanja njegove lastninske pravice na prej navedenih stvareh z utemeljitvijo, da toženec VIK lahko to počne, ker opravlja zakonsko dolžnost dobave pitne vode do odjemnega mesta?

◦ Ali sta I. in II. stopenjsko sodišče absolutno bistveno kršili določbe pravdnega postopka, ker se nista opredelili do navedb tožnika A., da tožnik A. zaradi določbe v 228. čl. ZFPPIPP ne sme prevzemati poslovnih tveganj kot je v konkretnem primeru tveganje vodne izgube ali pa izvajati ukrepov za vzdrževanje javne infrastrukture (v konkretnem primeru vodovodno omrežje), ker ti ukrepi povečujejo stroške stečajnega postopka in s tem zmanjšujejo delež poplačila upnikom?

◦ Ali sta I. in II. st sodišče absolutno bistveno kršili določbe pravdnega postopka, ker I. st. sodišče v razlogih sodbe navaja, da odpoved pogodbe o dobavi pitne vode in vzdrževanju vodovodnega priključka št....., ni bila podana pod določenimi pogoji in v skladu s predvidenim postopkom, pri čemer ne pojasni natančno kateri pogoji niso bili izpolnjeni niti ne pojasni v čem naj bi tožnik A. kršil postopek pri podani odpovedi, II. st. sodišče pa se o tej kršitvi tudi ne izreče?

◦ Ali sta I. in II. st sodišče absolutno bistveno kršili določbe pravdnega postopka, ker I. st. sodišče v razlogih sodbe navaja, da za veljavnost odpovedi pogodbe o dobavi pitne vode in vzdrževanju vodovodnega priključka ne zadošča zgolj enostranska izjava tožnika A., pri tem pa ne pojasni, kaj je tisto manjkajoče, da enostranska odpoved ne bi imela pravnega učinka, II. st. sodišče pa se o tej kršitvi tudi ne izreče?

◦ Ali sta I. in II. st sodišče absolutno bistveno kršili določbe pravdnega postopka, ker I. st. sodišče opredeljuje tožbeni zahtevek tožnika zaradi vznemirjanja njegove zasebne lastnine, kot prekomeren ukrep, pri čemer ne pojasni zakaj naj bi zgolj vložena tožba oziroma utemeljevanje tožbenega zahtevka, pomenilo ukrep oziroma izvršitev nekega dejanja, čeprav tožnik v zvezi s svojim zahtevkom ni izvedel nobenega izvršitvenega dejanja ampak je zgolj posegel po pravnem sredstvu, II. st. sodišče pa se o tej sporni vprašljivi opredelitvi tudi ne izreče?

Ali je odločitev sodišča glede na vse okoliščine zadeve v konkretni zadevi pravilna?"

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.