Jedro

Taka sodba sodišča prve stopnje, izdana v hitrem postopku o prekršku je postala pravnomočna in izvršljiva in temu primerno je pravilno v tej sodbi tudi zapisan pravni pouk, ko zoper tako sodbo lahko vloži pritožbo le prekrškovni organ iz razlogov po 1., 2. in 4. točki člena 154 ZP-1, razen glede stroškov postopka, kot je v točki 3) izpodbijanega sklepa obrazložilo že prvo sodišče. V obravnavanem primeru je torej prvostopno sodišče vloženi ZSV obravnavalo in njunih zahtev za sodno varstvo ni zavrglo, zato v skladu s prvim odstavkom člena 66 ZP-1 pritožba v tem primeru, ko je prvo sodišče vloženi ZSV obravnavalo vsebinsko, pritožba ni dovoljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravna in odgovorna oseba sta dolžni plačati sodno takso za pritožbo vsaka v znesku 45,00 EUR (petinštirideset 00/100) EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa, sicer se le-ta izterja prisilno.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo obeh, v uvodu navedenih storilk zavrglo kot nedovoljeno in jima v plačilo naložilo sodno takso.

2. S tako odločitvijo se storilki ne strinjata in v sicer pravočasno vloženi pritožbi po svojih zagovornikih odločitev prvega sodišča v izpodbijanem sklepu napadata zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in predlagata, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in vrne pritožba zoper odločbo z dne 27. 1. 2020 v nov postopek prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba je neutemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa skladno s spisovnim gradivom izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - prekrškovni organ (Ministrstvo za finance - Finančna uprava RS) je z odločbo opr. št. Dt 71011-1442/2019-4 (10-560-10) z dne 3. 5. 2019 spoznal pravno in odgovorno osebo za odgovorne storitve 22-ih prekrškov po 6. točki prvega odstavka člena 397 ZDavP-2, obema je izrekel sankcijo in sicer pravni osebi enotno globo v višini 15.000,00 EUR, odgovorni osebi pa enotno globo v višini 7.400,00 EUR, obema pa je naložil v plačilo tudi sodno takso - po vloženih zahtevah za sodno varstvo (ZSV) obeh storilk je sodišče prve stopnje s sodbo opr. št. ZSV 572/2019 z dne 3. 5. 2019 po uradni dolžnosti prej citirano odločbo prekrškovnega spremenilo in glede 12-ih prekrškov zoper odgovorno, kot tudi zoper pravno osebo postopek o prekršku ustavilo po 4. točki prvega odstavka člena 136 Zakona o prekrških (ZP-1), v preostalem delu pa je vloženi ZSV obeh storilk zavrnilo in v tem delu odločbo prekrškovnega organa potrdilo, prej citirano odločbo pa je spremenilo tudi glede enotne globe, ki jo je poslej dolžna pravna oseba plačati v višini 12.000,00 EUR, odgovorna oseba pa v višini 6.000,00 EUR.

- v citirani sodbi je zapisan pravni pouk (stran 17), da zoper točki I/1) in I/2) izreka sodbe lahko prekrškovni organ vloži pritožbo iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki člena 154 ZP-1, razen glede stroškov postopka v pravnem pouku pa je zapisan tudi način vložitve pritožbe. Spisovno gradivo nato izkazuje, da je prekrškovni organ obema storilkama 22. 1. 2020 vročil prej citirano sodbo sodišča prve stopnje, nato pa sta obe storilki dne 27. 1. 2020 zoper citirano sodbo sodišča prve stopnje, izdano v skrajšanem postopku vložili pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljeno.

5. Pritožba v okviru zatrjevanega pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja znova napada razloge sodišča prve stopnje v prej citirani sodbi, ki je postala pravnomočna in izvršljiva z navedbami, da ta nima razlogov, ki utemeljujejo njeno izdajo, prav tako ne obrazložitve, sodišče pa se tudi ni izjasnilo o izreku milejše sankcije, ki sta jo predlagali obe storilki, prav tako pa iz nje ne izhaja pojasnilo, zakaj obema storilkama ni bil izrečen opomin namesto globe, saj za to obstajajo pogoji v skladu s členom 21 ZP-1, ker je pravna oseba izpolnila predpisano obveznost in na ta način ni bila povzročena nobena škoda. S tem pa se sodišče sploh ni ukvarjalo, kar predstavlja bistveno kršitev prekrškovnega postopka in prezrlo, da pred tem storilki nista storili nobenega istovrstnega prekrška in tudi nista zabeleženi v evidenci prekrškov, prav tako pa je še prezrlo, da iz izkaza poslovnega izida za pravno osebo kot storilko izhaja, da izrečena globa dosega kar 5 % celoletnega poslovnega prometa oziroma predstavlja 30 kratnik ustvarjenega čistega dobička v poslovnem letu 2018. Take pritožbene navedbe so neutemeljene.

6. Iz prej povzetih relevantnih procesnih dejstev brez dvoma izhaja, da je odločba prekrškovnega organa v tem prekrškovnem postopku bila zaradi vložitve rednih pravnih sredstev s strani obeh storilk presojana v hitrem postopku o prekršku, v katerem je sodišče prve stopnje po prejemu ZSV obeh storilk odločbo prekrškovnega organa najprej preizkusilo v okviru uradnega preizkusa in ugotovilo, da je glede 12-ih prekrškov prišlo do kršitve 3. alineje prvega odstavka člena 62.a ZP-1 v zvezi s 3. točko prvega odstavka člena 156 ZP-1, to je do kršitve materialnih določb ZP-1, saj so v obravnavani zadevi zaradi zastaranja podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku zoper pravno in odgovorne osebe za prekrške navedene v točkah I/1) in I/2) izreka citirane sodbe. Zato je v tem delu postopek o prekršku ustavilo, v preostalem delu pa je ZSV obeh storilk zavrnilo kot neutemeljeni.

7. Taka sodba sodišča prve stopnje, izdana v hitrem postopku o prekršku je postala pravnomočna in izvršljiva in temu primerno je pravilno v tej sodbi tudi zapisan pravni pouk, ko zoper tako sodbo lahko vloži pritožbo le prekrškovni organ iz razlogov po 1., 2. in 4. točki člena 154 ZP-1, razen glede stroškov postopka, kot je v točki 3) izpodbijanega sklepa obrazložilo že prvo sodišče. V obravnavanem primeru je torej prvostopno sodišče vloženi ZSV obravnavalo in njunih zahtev za sodno varstvo ni zavrglo, zato v skladu s prvim odstavkom člena 66 ZP-1 pritožba v tem primeru, ko je prvo sodišče vloženi ZSV obravnavalo vsebinsko, pritožba ni dovoljena. V skladu z drugim odstavkom člena 66 ZP-1 lahko zoper druge odločbe sodišča osebe iz prvega odstavka člena 59 ZP-1, torej obe storilki vložita pritožbo, razen glede stroškov postopka le v primeru, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek, če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali pa v odstotku, ali pa če sta bila izrečena odvzem predmetov ali pa odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR. V obravnavani zadevi pa ne gre za nobenega izmed navedenih primerov, ki so kot izjema navedeni v drugem odstavku člena 66 ZP-1, zato je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je pritožbo obeh storilk zavrglo kot nedovoljeno. Prekrškovni organ pa v skladu s pravnim poukom, ki je bil zapisan v citirani sodbi pritožbe ni vložil. Prej povzete navedbe v pritožbi pa razlogov v izpodbijanem sklepu za zavrženje pritožbe s strani pravne in odgovorne osebe ne problematizirajo, temveč s svojimi navedbami grajajo obrazložitev citirane sodbe sodišča prve stopnje, ki je postala pravnomočna in izvršljiva, zlasti v delu glede izrečene sankcije, ko naj bi se sodišče prve stopnje ne opredelilo do predloga obeh storilk glede izreka opomina namesto globe. Takih pritožbenih navedb pa v tem primeru, ko je prej citirana sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna in izvršljiva, ni mogoče več presojati, kajti postopek o prekršku zoper obe storilki je pravnomočno zaključen, zato so navedbe pritožbe o prestrogi sankciji, ki so bile izrečene obema storilkama, nerelevantne in v tem svojstvu neupoštevne, kajti predmet tega pritožbenega postopka je le presoja procesne odločitve prvega sodišča, ki je pravilna in zakonita, medtem ko v pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje v tem prekrškovnem postopku pritožbeno sodišče v tem delu več ne more in ne sme posegati.

8. Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbo zagovornikov obeh storilk zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek člena 163 ZP-1) in potrditi izpodbijani sklep v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (člen 159/I ZP-1).

9. Storilki nista uspeli s pritožbo, zato bosta morali plačati sodno takso za pritožbo vsaka v višini 45,00 EUR v skladu s tar. št. 8132 in 8221 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).