Jedro

Spor se ne nanaša se na medsebojna razmerja v obrazložitvi navedenih oseb, ki so potrditvah predloga zaposlenim na sodišču dobro znane, pač pa na premoženjski spor med upravnikom stanovanja, ki je v solasti otrok pokojne D. D. in njenega zunajzakonskega partnerja ter med E. B. Gre torej za zadevo, v kateri poznavanje osebnih razmer pokojne D. D. ter njenih otrok, njunega očeta in njenega zunajzakonskega partnerja ne bodo relevantne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Za odločitev o terjatvi tožeče stranke zoper toženo stranko je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče na Jesenicah, pred katerim teče pravdni postopek o tem pod opravilno številko P 132/2011. Pristojno prvostopenjsko sodišče je 18. 10. 2011 Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Svoj predlog je utemeljilo z okoliščino, da je toženec zakoniti zastopnik mladoletnih hčere B. B. in sina C. B., katerih sedaj že pokojna mati D. D. je bila nad 20 let uslužbenka tega sodišča; po razpadu njune življenjske skupnosti je med D. D. in E. B. teklo več postopkov premoženjske narave in več postopkov v zvezi z otrokoma. Uslužbenci in sodniki pristojnega sodišča so se z D. D. zelo dobro razumeli in so poznali njene osebne in življenjske razmere, zaradi česar bi bila lahko ogrožena nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

4. Delegacija pristojnosti je, kot izhaja iz v prejšnji točki navedenega pravila, prvenstveno namenjena zagotovitvi smotrnosti postopka, iz drugih tehtnih razlogov pa predvsem takrat, ko je to potrebno, da se izključi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. 5. V predlogu za delegacijo Okrajno sodišče na Jesenicah navaja, da je Vrhovno sodišče v postopkih, ki se nanašajo na spore med tožnikom, otrokoma pokojne D. D. in tožnika ter zunajzakonskega partnerja D. D., E. B., za obravnavanje določilo drugo stvarno pristojno sodišče. Vendar je konkreten spor drugačen: ne nanaša se na medsebojna razmerja zgoraj navedenih oseb, ki so potrditvah predloga zaposlenim na sodišču dobro znane, pač pa na premoženjski spor med upravnikom stanovanja, ki je v solasti otrok pokojne D. D. in njenega zunajzakonskega partnerja ter med E. B., ki sodeč po podatkih sklepa o dedovanju, izdanega v zapuščinskem postopku po pokojni D. D., ni solastnik tega stanovanja. Gre torej za zadevo, v kateri poznavanje osebnih razmer pokojne D. D. ter njenih otrok, njunega očeta in njenega zunajzakonskega partnerja ne bodo relevantne.

6. Predlog je Vrhovno sodišče zato zavrnilo (24. člen Zakona o pravdnem postopku).