Jedro

Iz sklepa izhaja, da so predmet prodaje nepremičnine, katerih vrednost vsake posamezne je manjša od 15.000,00 EUR. Če je vrednost posamezne nepremičnine manjša od 15.000,00 EUR, se uporabljajo posebna pravila prodaje, ki so določena v 346. členu ZFPPIPP. Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnem dejstvu, zakaj sodišče prve stopnje ni odločilo o prodaji nepremičnin stečajnega dolžnika po posebnih pravilih iz 346. člena ZFPPIPP, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Sicer pa pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je upravitelj sodišču podal nejasen predlog, v katerem je v tretjem odstavku predlagal prodajo z javnim zavezujočim zbiranjem ponudb, na drugi strani pa kot način prodaje javno dražbo z zviševanjem izklicne cene. Glede na vse pojasnjeno bi moralo sodišče prve stopnje upravitelja pred odločitvijo o prodaji še pozvati, da predlog prodaje ustrezno popravi.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep (p. d. 348) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o prodaji nepremičnin z ID znakom parcele 000 01/1, 000 01/2, 000 01/3 in 000 02 tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, pri čemer se lahko javna dražba trikrat ponovi, če prejšnji postopek prodaje ni uspešen; v ponovljenem postopku se izklicna cena zniža za 10% izklicne cene v prejšnjem neuspešnem postopku; izklicno ceno je določilo v višini 3.500,00 EUR in varščino v višini 350,00 EUR.

2. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila dolžnik in v uvodu tega sklepa navedeni upnik.

Dolžnik je navedel, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal zavrnitev (razveljavitev) izpodbijanega sklepa iz razloga, ker so vsi priznani upniki iz končnega seznama priznanih terjatev plačani in je zato odpadla podlaga za nadaljevanje postopka osebnega stečaja. Poleg tega je izpodbijal s pritožbo tudi pravico družbi A. d. o. o., da v tem postopku osebnega stečaja nastopa kot upnica.

Upnik I. L. je v pritožbi navedel enake razloge kot dolžnik.

3. Stečajni upravitelj se je o pritožbah izjavil, da se dolžnik nima pravice pritožiti zoper prodajo premoženja in se pri tem skliceval na prvi odstavek 344. člena ZFPPIPP, ki določa, da se zoper sklep o prodaji lahko pritožijo le upniki. Podredno pa je na navedbe dolžnika in upnika odgovoril, da vsi upniki še niso poplačani, prav tako tudi ne stroški stečajnega postopka, zaradi česar je dolžnost upravitelja, da unovči dolžnikovo premoženje. Navedel je, da je podal podrobnejše podatke o upnikih v prilogi izrednega poročila (p. d. 377).

4. Navedeno zadevo je prejela v delo sodnica poročevalka po pravilih dodeljevanja množičnega spora skupaj z zadevami Cst 209/2020, Cst 210/2020, Cst 211/2020 in Cst 2018/2020. Vse zadeve je senat obravnaval na seji 1. 7. 2020. 5. Pritožbi zoper sklep p. d. 348 sta utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podalo razloge, iz katerih izhaja, da je v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom treba unovčiti premoženje, ki je predmet predloga stečajnega upravitelja, ker unovčena stečajna masa še ne zadošča za poplačilo priznanih terjatev upnikov. Iz prilog izrednega poročila upravitelja (p. d. 377) izhaja, da znaša tržna vrednost premoženja stečajnega dolžnika 587.177,16 EUR, likvidacijska vrednost pa 399.284,45 EUR, obveznosti stečajnega dolžnika iz osnutka posodobljenega seznama preizkušenih terjatev pa znašajo 440.756,05 EUR (v tem znesku niso upoštevane zamudne obresti). V zvezi z vsemi terjatvami je dal upravitelj tudi pojasnila o tem, na kakšen način so bile terjatve ugotovljene. Pritožbeno sodišče mu pritrjuje, da je pravilno njegovo stališče, da je pri odločitvi o predlogu prodaje kot obveznost dolžnika upošteval terjatve, ki so ugotovljene s pravnomočno sodbo. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

7. Sodišče prve stopnje je nadalje v razlogih sklepa še pojasnilo, da ocenjuje, da s prodajo navedenega premoženja na javni dražbi ne bodo nastali nesorazmerni stroški in pojasnilo, da se s predmetnim sklepom ne prodajajo nepremičnine, ki bi bile predmet kakšnega drugega sklepa o prodaji. Sodišče prve stopnje se je v razlogih sklepa opredelilo tudi do negativnega mnenja ločitvenega upnika I. L. 8. Obrazložitev, da nepremičnina z ID znakom parcele 000 01/3 ni predmet nobenega drugega sklepa o prodaji, je v nasprotju s sklepom St ... z dne 20. 5. 2019 o prodaji - prvi (p. d. 311), v katerem je navedena nepremičnina z enako parcelno številko. Ne glede na navedeno pa iz sklepa izhaja, da so predmet prodaje nepremičnine, katerih vrednost vsake posamezne je manjša od 15.000,00 EUR. Če je vrednost posamezne nepremičnine manjša od 15.000,00 EUR, se uporabljajo posebna pravila prodaje, ki so določena v 346. členu ZFPPIPP. Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnem dejstvu, zakaj sodišče prve stopnje ni odločilo o prodaji nepremičnin stečajnega dolžnika po posebnih pravilih iz 346. člena ZFPPIPP, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Sicer pa pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je upravitelj sodišču podal nejasen predlog (p. d. 304), v katerem je v tretjem odstavku predlagal prodajo z javnim zavezujočim zbiranjem ponudb, na drugi strani pa kot način prodaje javno dražbo z zviševanjem izklicne cene. Glede na vse pojasnjeno bi moralo sodišče prve stopnje upravitelja pred odločitvijo o prodaji še pozvati, da predlog prodaje ustrezno popravi.

9. Ob povedanem se izkaže, da sta pritožbi utemeljeni. Zato jima je bilo treba ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).