Jedro

Stališče, da drugačna izpovedba tožnikove žene ne bi mogla privesti do drugačne dokazne ocene, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, kar ni dopustno in dejansko pomeni kršitev tožnikove pravice do obravnavanja pred sodiščem. S takšnim stališčem se sodišče vnaprej, še preden je dokaz sploh izvedlo, opredeljuje, da izpovedba predlagane priče ne more imeti takšne teže, kot ostali dokazi. Takšno tehtanje prepričljivosti dokaznega sredstva je možno šele potem, ko se dokaz dejansko izvede.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 160.000,00 EUR, odškodnine za premoženjsko škodo v znesku 31.600,00 EUR in za plačilo bodoče premoženjske škode v višini 680,00 EUR mesečno od vložitve tožbe dalje. Vtoževana škoda je posledica akutnega infarkta srca, ki ga je tožnik doživel med individualno jutranjo kondicijsko vadbo v času, ko se je kot pripadnik Slovenske vojske nahajal na misiji na Kosovu. Sodišče je zahtevek zavrnilo na podlagi ugotovitve, da je bil zdravstveni pregled tožnika pred napotitvijo na misijo izveden pravilno, skladno s predpisi in medicinskimi standardi in da toženi stranki v zvezi s tem ni mogoče očitati nikakršne opustitve ali nezadostne skrbnosti. Na podlagi dokaznega postopka je tudi zaključilo, da toženi stranki ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja v smislu nepravilne in neskrbne zdravstvene obravnave tožnika na sami misiji.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči prvostopenjskega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je podana, ker je sodišče zavrnilo dokazni predlog tožnika za postavitev drugega izvedenca. Stranka mora imeti možnost s kontrolnim izvedeniškim mnenjem preveriti pravilnost v sodnem postopku že izdelanega izvedeniškega mnenja, čeprav je izvedenec svoje delo sicer jasno in v celoti opravil, kadar ima izvedeniško mnenje usoden pomen za izid postopka, kadar gre za zahtevnejšo medicinsko ekspertizo, pri kateri obstaja znanstvena možnost napake in kadar stranka utrpi katastrofalno škodo. Kontrolno izvedensko mnenje se odredi na podlagi določbe 245. člena ZPP in ne na podlagi 254. člena ZPP. Že zgolj katastrofalna škoda, ki jo je utrpel tožnik, bi morala biti dovolj utemeljen razlog za dopustitev kontrolnega izvedenstva. Z zavrnitvijo dokaznega predloga je sodišče kršilo določbe 7. in 212. člena ZPP. Načelo kontradiktornosti je sodišče kršilo s tem, da je zavrnilo predlog za zaslišanje tožnikove žene, ki bi lahko izpovedala o opustitvi ustrezne zdravstvene obravnave tožnika na misiji. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika v tem delu zavrnilo z argumentom, da zaslišanje te priče ni potrebno, saj je bilo dejansko stanje popolno ugotovljeno z ostalimi izvedenimi dokazi. S tem je bila tožniku odvzeta možnost obravnavanja njegovih trditev. Tožniku zdravstveno stanje onemogoča, da bi lahko sam pojasnil dogajanje na misiji, pač pa bi o tem lahko izpovedala njegova žena, s katero se je tožnik na misiji vsakodnevno slišal po telefonu in ji poročal, kaj se dogaja.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

6. Obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tožnik uveljavlja v zvezi z zavrnitvijo dveh različnih dokaznih predlogov, to je predloga za postavitev novega izvedenca medicinske stroke in dokaznega predloga, da se kot pričo zasliši njegovo ženo. Odločanje o tem, katere dokaze bo sodišče izvedlo, je v skladu z 213. in 287. členom ZPP sicer res pridržano sodišču, vendar pa pri tem ne gre za njegovo prosto presojo. Ta presoja je omejena z ustavnim načelom enakega varstva pravic po 22. členu URS. Pravica do enakega varstva se nanaša tudi na dokazni postopek. Iz nje izhaja pravica stranke, da predlaga dokaze in se izjavi v dokaznih predlogih nasprotne stranke, pravica do prisotnosti ob izvajanju dokazov, pravica postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja. Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. Sodišče sme z dokaznim sklepom zavrniti posamezne dokazne predloge strank, za katere meni, da niso utemeljeni, vendar pa mora svojo odločitev ustrezno obrazložiti.

7. Tožnik meni, da mu je bila pravica do sodelovanja v postopku kršena, ker je sodišče zavrnilo dokazni predlog za preizkus izvedenskega mnenja izvedenca prof. dr. A. A. s kontrolnim izvedenskim mnenjem. Niti ob tem predlogu, kakor tudi ne v pritožbi in reviziji tožnik ne navaja, da bi bilo izvedensko mnenje kakorkoli pomanjkljivo. Celo več, tožnik v reviziji izrecno navaja, da že pridobljenemu izvedenskemu mnenju praviloma ni kaj očitati, posledično pa mu tudi dokazne vrednosti ne gre oporekati in da podlaga za dokazni predlog ni določba 254. člena ZPP, ki predvideva postavitev novega izvedenca, če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali pa če nastane utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, temveč določba 245. člena ZPP. Prvi odstavek 245. člena ZPP določa, da izvedensko delo opravlja praviloma en izvedenec, če pa sodišče presodi, da je izvedensko delo zapleteno, lahko določi tudi dva ali več izvedencev. Ob takšni določbi ni mogoče govoriti o tem, da je sodišče zmotno uporabilo določbe ZPP in posledično storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če na podlagi ocene, da je izvedenskoo mnenje jasno in strokovno utemeljeno ter obrazloženo, obenem pa se ugotovitve izvedenca v celoti skladajo z ostalimi izvedenimi dokazi, zavrne dokazni predlog za pridobitev tako imenovanega kontrolnega izvedeniškega mnenja. Tožnik se le pavšalno sklicuje na možnost napake, ne da bi to možnost kakorkoli konkretiziral. Ker je izvedensko mnenje v celoti prepričljivo in sodišču ne vzbuja nobenih dvomov o njegovi pravilnosti, takšnih dvomov pa substancirano ne navaja niti stranka, ki predlaga imenovanje novega izvedenca, zgolj to, da je tožnik utrpel katastrofalno škodo, ne more biti razlog, da sodišče imenuje novega izvedenca,

8. Pač pa revizija utemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje priče B. B. Tožnik je z njenim zaslišanjem želel dokazovati, da ga tožena stranka na misiji ni ustrezno zdravstveno obravnavala. V tednu pred škodnim dogodkom naj bi zaradi občutka stiskanja in bolečin v prsih poiskal zdravniško pomoč, dvakrat obiskal ambulanto v Peči, kjer naj bi mu bilo predpisano zdravilo Daleron, bolničarka pa naj bi mu zaradi bolečin v prsih nudila oskrbo z raztezanjem hrbta. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da teh navedb zdravstveno osebje na misiji, kot tudi tožnikova nadrejena niso potrdili, oziroma jim zatrjevano ni bilo poznano, tega pa niso potrdile niti druge zaslišane priče, ki so v spornem obdobju delale na misiji na Kosovu. Na tej podlagi je presodilo, da morebitna drugačna izpoved tožnikove žene ne bi privedla do drugačnega zaključka sodišča, še zlasti ker bi tožnikova žena lahko izpovedovala le o tem, kar ji je povedal tožnik in ne o tem, kar je sama zaznala.

9. Eden od utemeljenih razlogov zaradi katerega sodišče lahko zavrne dokazni predlog je tudi njegova nerelevantnost, to je, da dejstva, ki naj bi se ugotovila, za odločitev v sporu niso odločilna oziroma, da tudi v primeru, če bi se kot resnično potrdilo tisto, kar je stranka s predlogom želela dokazati, to ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev v tem sporu. Vendar pa pri dokaznem predlogu, da se kot priča zasliši tožnikova žena, ne gre za takšen primer. Stališče, da drugačna izpovedba tožnikove žene ne bi mogla privesti do drugačne dokazne ocene, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, kar ni dopustno in dejansko pomeni kršitev tožnikove pravice do obravnavanja pred sodiščem. S takšnim stališčem se sodišče vnaprej, še preden je dokaz sploh izvedlo, opredeljuje, da izpovedba predlagane priče ne more imeti takšne teže, kot ostali dokazi. Takšno tehtanje prepričljivosti dokaznega sredstva je možno šele potem, ko se dokaz dejansko izvede.

10. Dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga je tudi njegova neprimernost za dokazovanje zatrjevanega dejstva. Vendar okoliščina, da bi tožnikova žena lahko izpovedala le o tem, kar ji je o dogajanju pred škodnim dogodkom povedal tožnik, ne pomeni, da gre za neprimerno dokazno sredstvo. Tudi s takšnim posrednim dokazom je možno dokazovati, da tožnik na misiji ni bil deležen ustrezne zdravstvene oskrbe. Navedeno velja še zlasti glede na okoliščine konkretnega primera, saj naj bi imel tožnik zaradi posledic škodnega dogodka težave z govorom in pomnenjem.

11. Glede na vse navedeno je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

12. V novem postopku bo sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z zaslišanjem priče B. B., nakar bo v zadevi lahko znova odločilo.

13. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločitev o revizijskih stroških pridržalo za končno odločbo.