Jedro

V obravnavanem primeru je predlagatelj Vrhovnemu sodišču predlagal dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je Upravno sodišče ugodilo njegovi tožbi, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo davčnemu organu tožene stranke v ponovni postopek. Ker je učinek takšne odločitve, da izpodbijane odločbe Finančne uprave Republike Slovenije, za katero je predlagatelj v upravnem sporu zatrjeval, da posega v njegove pravice, ni več (peti odstavek 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)), si predlagatelj z revizijo ne more izboljšati svojega trenutnega pravnega položaja.

Izrek

I.Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

II.Tožeča stranka sama nosi stroške tega postopka.

Obrazložitev

1.Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) je v ponovljenem postopku z odločbo št. DT 4210-318/2018-13-08-2250-05 z dne 3. 5. 2021 tožniku odmerila dohodnino za leto 2016. Po tem, ko je FURS ugotovila, da plačana akontacija dohodnine presega odmerjeno dohodnino in da je bila razlika v pretežnem delu tožniku že vrnjena po njeni odpravljeni odločbi z dne 27. 12. 2017, je z izpodbijano odločbo odločila le še o načinu vračila razlike preveč plačane dohodnine v višini 30,54 EUR, nesuspenzivnosti pritožbe in stroških postopka. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-01-577/2021-2 z dne 30. 3. 2022 tožnikovo pritožbo zoper to odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2.Zoper odločitev FURS je tožnik vložil tožbo. Jedro upravnega spora se je nanašalo na vprašanje, ali so bili tožniku pri izračunu davčne osnove za odmero dohodnine od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja pravilno upoštevani potni stroški, ki so mu nastali v zvezi s pridobivanjem dohodka. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je po tem, ko je ocenilo, da tožena stranka ni opravila celovite presoje utemeljenosti tega tožnikovega zahtevka, z izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo FURS v ponovni postopek. Odločilo je tudi o stroških postopka (II. točka izreka).

3.V obrazložitvi sodbe se je Upravno sodišče opredelilo tudi do utemeljenosti tožbenih navedb glede višine upoštevane splošne dohodninske olajšave. Tožnik je namreč trdil, da je določba 111. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) iz več razlogov v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Upravno sodišče je ocenilo, da ima država pri predpisovanju davkov široko polje proste presoje, ki vključuje tudi zagotovitev sistema olajšav, ki bo skladen z ustavnimi načeli socialne države ter osebnega dostojanstva in varnosti. Iz teh razlogov sodišče tudi ni sledilo tožnikovemu predlogu naj zahteva oceno ustavnosti navedene določbe ZDoh-2. Upravno sodišče je v nadaljevanju zavrnilo tudi utemeljenost tožbenih navedb, da bi morala tožena stranka tožniku plačati obresti, ker je bila odločba o odmeri davka izdana prepozno in zaradi tega tudi prepozno vrnjen preveč plačan davek.

4.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper sodbo Upravnega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da revizijo dopusti zaradi dveh vprašanj, in sicer:

(1)ali določitev višine splošne dohodninske olajšave spada v polje proste presoje države (zakonodajalca) in je zato skladna z Ustavo Republike Slovenije - Ustava, čeprav je nižja od minimalnih stroškov, ki jih zavezanci za dohodnino potrebujejo za preživljanje, in so zato (delno) z dohodnino obdavčeni tudi zneski, ki so nujno potrebni za preživetje, s čimer je obdavčen tudi t. i. nerazpoložljivi dohodek; oziroma drugače, ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da je bila splošna dohodninska olajšava v letu 2016 (3.302,70 EUR) v skladu z Ustavo, ker ima država (zakonodajalec) pri njeni določitvi prosto presojo, čeprav ta znesek ni zadostoval za pokritje minimalnih življenjskih stroškov, kar je razvidno iz zakonskih rešitev na drugih pravnih področjih (npr. izvršba, denarna socialna pomoč) in

(2)ali je stranka upravičena do obresti, če je davčni organ zamudil z izdajo in vročitvijo odločbe na podlagi katere bi moral stranki vrniti preplačan davek, zaradi česar se je vračilo zgodilo kasneje, kot če bi organ postopal v zakonsko predpisanih rokih.

K I. točki izreka

5.Predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

6.Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes (drugi odstavek 374. člena ZPP), na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Predlagatelj oziroma revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovemu predlogu oziroma reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati. Enako velja tudi za predlagatelja, ki nima interesa niti za predlog za dopustitev revizije, če je že iz njega in priloženih aktov razvidno, da si z uspehom v sicer dopuščeni reviziji ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja.

7.V obravnavanem primeru je predlagatelj Vrhovnemu sodišču predlagal dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je Upravno sodišče ugodilo njegovi tožbi, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo davčnemu organu tožene stranke v ponovni postopek. Ker je učinek takšne odločitve, da izpodbijane odločbe FURS, za katero je predlagatelj v upravnem sporu zatrjeval, da posega v njegove pravice, ni več (peti odstavek 64. člena ZUS-1), si predlagatelj z revizijo ne more izboljšati svojega trenutnega pravnega položaja.

8.Glede na to, da se je zadeva - odločanje o odmeri dohodnine - vrnila v stanje, v katerem je bila pred izdajo izpodbijane davčne odločbe, se bo predlagatelj v nadaljnjem, torej ponovnem postopku pred FURS, lahko soočil z zanj neugodnimi, a zavezujočimi razlogi sodbe Upravnega sodišča, ki se nanašajo na višino splošne dohodninske olajšave, enako kot tudi z razlogi, ki se nanašajo na utemeljenost zahtevka za obrestovanje vračila davka. Če s svojimi ugovori ne bo uspel niti v upravnem sporu, bo imel možnost zahtevati tudi revizijsko presojo. V posledici sprejete odločitve Vrhovnega sodišča predlagatelj tako ni prikrajšan v pravici do revizijske presoje, pač pa je izvršitev te pravice odložena.

9.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

10.Predlagatelj je v predlogu zahteval povrnitev stroškov predloga, vendar s predlogom ni uspel, zato te stroške nosi sam (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Glasovanje:

11.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo z večino glasov, vrhovni sodnik dr. Erik Kerševan je glasoval proti sprejeti odločitvi (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Tako npr. Vrhovno sodišče v sklepu X DoR 82/2018 z dne 29. 8. 2018 (8. točka obrazložitve).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 64, 64/5

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 374, 374/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.