Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Domneve umika predloga za nadomestitev globe ni mogoče smiselno uporabiti tako, da sodišče storilca v fazi odločanja o utemeljenosti predloga za nadomestitev globe pozove k predložitvi dokazov zaradi ugotavljanja njegovega premoženjskega stanja in zmožnosti za plačilo globe, ter v primeru nepredložitve dokazov šteje, da je storilec predlog za nadomestitev globe umaknil. Ta domneva sicer res sankcionira neaktivnost storilca v postopku za nadomestitev globe, vendar se izrecno nanaša samo na fazo postopka, ki se odvija pri centru za socialno delo.
Ob reševanju pritožbe se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo storilčev predlog za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju predlog za nadomestitev globe), ter storilca oprostila plačila sodne takse.
2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da ga je sodišče z dne 4. 9. 2014 pozvalo, naj dopolni vlogo z zadnjo plačilno listo in bančnim izpiskom, vendar vloge ni dopolnil, ker mu delodajalec ni izstavil niti ene plačilne liste v obdobju trajanja zaposlitve, hkrati pa mu je še dolžan del sredstev iz naslova zadnje plače, ki jih najbrž ne bo dobil. Zato si v trenutnem finančnem položaju ne more privoščiti sodnih postopkov in s tem povezanih stroškov. Zato prosi, da se pritožbi ugodi, saj bo lahko le na tak način izpolnil pogoje vestnega in odgovornega državljana.
3. Pritožba ni utemeljena, vendar je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti po uradni dolžnosti.
4. V predmetni zadevi je storilec 12. 6. 2014 vložil predlog, da se mu plačilo globe v znesku 1.200,00 EUR nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče storilca z dopisom z dne 4. 9. 2014, ki ga je ta prejel 5. 9. 2014, pozvalo, naj sodišču v roku 8 dni (pravilno 15 dni) predloži zadnjo plačilo listo in zadnji bančni izpisek, sicer bo štelo, da vlogo umika. Storilec je nato 13. 10. 2014 ponovno vložil vlogo, v kateri je izražal obžalovanje za storjeni prekršek in ponovno prosi za opravo družbeno koristnega dela, ni pa priložil v pozivu sodišča prve stopnje navedenih listin. Tako je sodišče prve stopnje štelo, da je storilec predlog za nadomestitev globe umaknil. Sodišče prve stopnje se je pri tem oprlo na domnevno umika predloga iz četrtega odstavka 202. c člena Zakona o prekrških (ZP-1).
5. Četrti odstavek 202. c člena ZP-1 določa, da v primeru ocene, da je predlog za nadomestitev globe utemeljen, sodišče pripravi predlog konkretne naloge in ga pošlje pristojnemu centru za socialno delo ter ga pozove, da na podlagi mreže izvajalcev izbere ustrezno organizacijo. Center za socialno delo pripravi predlog na podlagi razgovora s kandidatom, njegovih osebnih lastnosti in sposobnosti, seznama organizacij in konkretnega dogovora z organizacijo. Center za socialno delo mora najpozneje v 30 dneh sporočiti sodišču organizacijo, ki bo posamezniku omogočila opravljanje nalog. Če se kandidat neopravičeno ne odzove vabilu na razgovor ali se mu izmika, se šteje, da je umaknil predlog za nadomestitev globe, o čemer center za socialno delo obvesti sodišče. 6. Domneve umika predloga za nadomestitev globe iz četrtega stavka četrtega odstavka 202. c člena ZP-1 ni mogoče smiselno uporabiti tako, da sodišče storilca v fazi odločanja o utemeljenosti predloga za nadomestitev globe pozove k predložitvi dokazov zaradi ugotavljanja njegovega premoženjskega stanja in zmožnosti za plačilo globe ter v primeru nepredložitve dokazov šteje, da je storilec predlog za nadomestitev globe umaknil. Ta domneva sicer res sankcionira neaktivnost storilca v postopku za nadomestitev globe, vendar se izrecno nanaša samo na fazo postopka, ki se odvija pri centru za socialno delo in situacijo, ko se storilec ne udeleži razgovora pri centru za socialno delo zaradi priprave predloga konkretnega dela in organizacije, v kateri bo storilec opravil nalogo, s katero bo nadomestil plačilo globe, in sicer zato, ker taka neaktivnost dejansko onemogoča nadaljevanje postopka, saj brez udeležbe storilca na razgovoru ni mogoče določiti naloge in organizacije, pri kateri bo storilec takšno nalogo opravil. Pri nepredložitvi dokazil, ki jih sodišče potrebuje pri odločanju o utemeljenosti predloga za nadomestitev globe, sicer gre tudi za določeno neaktivnost storilca, vendar takšna storilčeva neaktivnost ne onemogoča odločanja o utemeljenosti predloga, ker podatke o storilčevem premoženjskem stanju in zmožnosti za plačilo globe sodišče lahko (in v skladu s tretjim odstavkom 202. c člena ZP-1 tudi mora) pridobi po uradni dolžnosti, poleg tega pa lahko sodišče predlogu za nadomestitev globe odloči tudi na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, kar lahko pomeni, da bo predlog zavrnilo.
7. Upoštevajoč navedeno sodišče prve stopnje kljub dejstvu, da storilec na poziv sodišča z dne 4. 9. 2014 sodišču ni predložil zahtevanih dokazov tj. plačilnih list in bančnih izpiskov, kar storilec tudi sam priznava v pritožbi, ne bi smelo njegovega predloga za nadomestitev globe zavreči. 8. Ker je glede na navedeno sodišče prve stopnje na podlagi zmotne uporabe domneve umika predloga za nadomestitev globe, nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).
9. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odločati o utemeljenosti storilčevega predloga na podlagi podatkov, ki jih je storilec predložil sodišču prve stopnje in podatkov, ki jih je oziroma jih bo v skladu s tretjim odstavkom 202. c člena ZP-1 pridobilo s poizvedbami po uradni dolžnosti.