Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep o združitvi postopkov je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe.
Prekinitev postopka ni na mestu. Med udeležencema postopka namreč ni spora o tem, kolikšen solastninski delež pripada komu od njiju (kot je sodišče prve stopnje neustrezno opredelilo njuno zavzemanje), ampak o tem, ali gre za solastnino ali navidezno solastnino. O vprašanju, ali na nepremičnini obstaja solastnina, ki utemeljuje delitev po SPZ, ali pa gre za navidezno solastnino in za dejansko etažno lastnino, kar izključuje delitev po SPZ ter terja uporabo določb ZVEtL-1, mora odločiti nepravdno sodišče.
Pritožba zoper odločitev v I. točki izreka se zavrže, v preostalem pa se ji ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: I. združilo nepravdna postopka za razdružitev solastnine ter za vzpostavitev etažne lastnine in II. nasprotno udeleženko napotilo na pravdo z zahtevkom, da je njen solastni delež na nepremičnini višji od ½; ocenilo je namreč, da so njene trditve, da je predlagatelj kupil navidezno etažno lastnino (stanovanje) manj verjetne od trditev predlagatelja, da je kupil ½ in da pomenijo zatrjevanje, da je kupil manj kot ½ solastninski delež.
2. Zoper tak sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Meni, da je združevanje postopkov nesmiselno, predlogov, ki se izključujeta, pa ni mogoče obravnavati hkrati.
Graja oceno sodišča prve stopnje o tem, čigave trditve so bolj verjetne.
3. Predlagatelj meni, da pritožba ni utemeljena.
4. Pritožba zoper sklep o združitvi ni dopustna, v preostalem delu pa je utemeljena.
5. Sklep o združitvi postopkov je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe (4. odstavek 298. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP). Pritožbo zoper odločitev, vsebovano v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, je zato višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP zavrglo.
6. Ukvarjanje s tem, koga bi moralo sodišče napotiti na pravdo oziroma čigave trditve so bolj ali manj verjetne, ni odločilno, saj prekinitev postopka ni na mestu. Med udeležencema postopka namreč ni spora o tem, kolikšen solastninski delež pripada komu od njiju (kot je sodišče prve stopnje neustrezno opredelilo njuno zavzemanje), ampak o tem, ali gre za solastnino ali navidezno solastnino. O vprašanju, ali na nepremičnini obstaja solastnina, ki utemeljuje delitev po Stvarnopravnem zakoniku (SPZ), ali pa gre za navidezno solastnino in za dejansko etažno lastnino, kar izključuje delitev po SPZ ter terja uporabo določb Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), mora odločiti nepravdno sodišče.1
7. Zaradi opisanega je višje sodišče pritožbi zoper odločitev, vsebovano v II. točki izreka, na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP ugodilo in sklep razveljavilo.
1 Prim. odločbe VSL I Cp 897/2018, I Cp 1155/2015, I Cp 609/2017, I Cp 89/2015, tudi I Cp 1104/2018.