Jedro

Tožena stranka je tudi po izteku pogodbeno določenega obdobja najeto nepremičnino uporabljala naprej, zato je pravilen materialnopravni zaključek, da se je pogodba spremenila v najemno pogodbo za nedoločen čas.

Ugotovitev sodišča, da je neko dejstvo pravno nerelevantno, ni posledica dokazne ocene, temveč pravne kvalifikacije pravne podlage tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba z dne 16. 10. 2014 ter sklep z dne 20. 11. 2014 potrdita.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna v roku 8 dni povrniti 264,50 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo z dne 16. 10. 2014 odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 126806/2012 z dne 4. 9. 2012 v prvem odstavku izreka obdrži v veljavi, v tretjem odstavku izreka pa razveljavi za znesek 50,00 EUR tako, da mora tožena stranka v roku 8 dni od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki 36,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2012 dalje do plačila.

S sodbo z dne 20. 11. 2014 je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da je dolžna v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati tožeči stranki stroške postopka v višini 363,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

S popravnim sklepom z dne 21. 11. 2014 je sodišče prve stopnje odločbo z dne 20. 11. 2014 popravilo v naslovu, tako da se namesto „SODBA V IMENU LJUDSTVA“ naslov glasi „SKLEP.“

2. Zoper sodbo z dne 16. 10. 2014 in sklep z dne 20. 11. 2014 se je pravočasno pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo ter sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v vnovično odločanje, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo in sklep je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. V tej zadevi je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer na podlagi računov št. 11323 z dne 1. 8. 2012 in št. 11453 z dne 17. 8. 2012, ki se nanašata na plačilo najemnine za mesec avgust 2012 v višini 2.520,00 EUR ter plačilo tekočih stroškov v višini 36,78 EUR na podlagi pogodbe o oddaji in najemu, sklenjene med pravdnima strankama 10. 5. 2006 (v nadaljevanju: najemna pogodba, priloga A8 spisa). Sodišče prve stopnje je zahtevku tožeče stranke ugodilo na podlagi naslednjih dejanskih ugotovitev, ki izhajajo iz izpodbijane sodbe: - najemna pogodba je bila sklenjena za določen čas od 20. 5. 2006 do 30. 4. 2011, - tožena stranka je 25. 5. 2006 nakazala tožeči stranki varščino v višini 12.589,00 EUR, - tožena stranka je nepremičnino uporabljala tudi po preteku najemnega razmerja, - dana varščina bi zadostovala za najemnine od julija do novembra 2011, - najemna pogodba je prenehala 14. 11. 2012, - primopredaja sporne nepremičnine je bila opravljena 14. 11. 2012. 8. Uvodoma višje sodišče odgovarja na očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana le, ko sodbe zaradi nerazumljivosti, protislovnosti ali neobrazloženosti sploh ni mogoče preizkusiti. Sodba sodišča prve stopnje pa vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in skladni in jo je višje sodišče lahko preizkusilo. Očitek, da je ta kršitev podana, ker sodba ne vsebuje zadostnih ali pravilnih razlogov, zakaj sodišče ni opravilo zaslišanja prič, pa lahko predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, do česar se bo višje sodišče opredelilo v nadaljevanju.

9. Sodišče prve stopnje v postopku naroka ni izvedlo iz razloga po drugem odstavku 454. člena ZPP, po katerem lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.

10. Po prepričanju pritožnice že sam predlog izvedbe testimonialnih dokazov po naravi stvari implicira zahtevo stranke, da se opravi narok za glavno obravnavo, ne da bi stranka izrecno zahtevala izvedbo naroka. Ta pritožbeni očitek je neutemeljen. Dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.(1) Ni pa mogoče pritrditi niti stališču pritožnice, da je s tem sodišče najprej sprejelo prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno o domnevni nerelevantnosti dejstev, ki bi se dokazovala z zaslišanjem prič, nato pa strankam ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, s čimer je kršilo 8. in 10. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev o izvedbi dokazov je omejena s trditvami, nato pa še s pravno relevantnostjo dejstev, ki so predmet teh trditev. Ugotovitev sodišča, da je neko dejstvo pravno nerelevantno, zato ni posledica dokazne ocene, temveč pravne kvalifikacije pravne podlage tožbenega zahtevka.

11. Sodišče je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Sodišču ni treba izvesti dokazov, ki glede na materialno pravo, ki ga je potrebno uporabiti, niso pomembni, saj na končno odločitev ne morejo vplivati tudi, če potrdijo navedbe, v zvezi s katerimi so bili predlagani. V takem primeru ne gre za kršitev pravice do kontradiktornega postopka. Tožena stranka se je v postopku branila s trditvami, da sta se stranki po izteku pogodbeno določenega najemnega obdobja ustno dogovorili za spremenjene pogoje najemnega razmerja, in sicer tudi to, da se bo, tudi v primeru, da pogodbeno razmerje ni prenehalo že 27. 6. 2012, kot zatrjuje tožena stranka, tožeča stranka poplačala iz dane varščine.(2) Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, upoštevajoč po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejstvo, da bi dana varščina zadostovala za najemnine od julija do novembra 2011, zaradi česar ugotovitev, ali je bil zatrjevani ustni dogovor res sklenjen, na odločitev o tožbenem zahtevku ne bi vplivala, je zato pravilen. Vtoževani znesek se namreč nanaša na mesec avgust 2012. Izvedba dokaza z zaslišanjem R. L., direktorja tožene stranke, torej odločitve sodišča prve stopnje ne bi mogla spremeniti. Sodišče prve je stopnje je zato utemeljeno zavrnilo tak dokazni predlog, odločitev o neizvedbi predlaganega dokaza pa je tudi ustrezno obrazložilo. Upoštevaje tudi navedeno v 10. točki te obrazložitve zato določbe 454. člena ZPP ni kršilo. Posledično je neutemeljen tudi pritožbeni očitek o napačni materialnopravni oceni sodišča prve stopnje, da je pravno pomembno dejansko stanje razvidno že iz spisovnih listin.

12. V zvezi z očitkom, da je sodišče prve stopnje z neizvedbo dokaza pravdni stranki odvzelo tudi možnost obravnavanja pred sodiščem, pa višje sodišče še dodaja, da je zaslišanje strank le dokazno sredstvo in kot tako nima zveze s pravico stranke, da se izjavi o dejanskih in pravnih vidikih spora, da predlaga dokaze ter da se izjavi o navedbah nasprotne stranke.(3) Da bi ji bila kršena katera od teh pravic, pa tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje ne očita.

13. Med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno, da je tožena stranka tudi po izteku pogodbeno določenega najemnega obdobja najeto nepremičnino nemoteno uporabljala naprej, zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da se je najemna pogodba spremenila v pogodbo za nedoločen čas.(4) Ker Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) določa tudi posebno obličnost uveljavljanja oblikovalnega upravičenja odpovedi pogodbe(5) je, upoštevaje dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka 14. 11. 2012 prenehanje pogodbe zahtevala pred sodiščem, materialnopravno pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je najemno razmerje prenehalo 14. 11. 2012, kar tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljuje.

14. Tudi razlogovanju tožene stranke, da 12. člen ZPSPP(6) ne ustreza več kapitalističnim in tržnim razmeram, v katerih živimo, in ga gre razlagati v povezavi z drugimi zakoni in akti, ki težijo h konceptu brezobličnosti, ni mogoče dati teže. Zakonska določba, ki je tako jasna, ne terja in ne omogoča nobene drugačne razlage, skladno z načelom zakonitosti v pravu pa jo je sodišče, dokler velja, tudi dolžno uporabiti. Pritožbene trditve o napačnih metodah uporabe prava in tem, da določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) o obliki pogodbe širijo veljavnost in predstavljajo izjemni dejanski stan od specialnih določb ZPSPP, so zato neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo relevantno materialno pravo v tej zadevi in tudi izčrpno pojasnilo, zakaj se tak ustni dogovor, kot ga je zatrjevala tožena stranka, nanaša na bistvene sestavine najemne pogodbe, zato izjema ne po tretjem, ne po četrtem odstavku 51. člena OZ(7) ne pride v poštev.(8) Tudi iz tega razloga zato tožena stranka v zadevi ne bi uspela niti, če bi zatrjevani ustni dogovor med strankama izkazala. Razlogom sodišča prve stopnje se višje sodišče v celoti pridružuje in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje.

15. Glede na odločitev o pritožbi zoper izpodbijano sodbo so neutemeljene tudi pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka izpodbija sklep o stroških postopka z dne 20. 1. 2014, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo naknadno. Podani niso niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP.

16. Izpodbijana sodba in sklep sta tako pravilna, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške odgovora na pritožbo. Tožeča stranka je priglasila nagrado za postopek s pravnim sredstvom, za kar ji gre po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (in ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 2.556,78 EUR) 196,80 EUR in pavšalni znesek 20,00 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT, kar skupaj z 22% DDV znaša 264,50 EUR.

Op. št. (1): Tako sodna praksa v VSL sodba II Cpg 756/2014 z dne 25.9.2014, VSL Sklep I Cpg 159/2010 z dne 15.4.2010, VSL sodba I Cpg 1256/2012 z dne 13.9.2013 in VSL sodba I Cpg 135/2013 z dne 7.10.2013. Op. št. (2): Glej ugovor zoper sklep o izvršbi, list. št. 11 spisa, 1. pripr. vloga na list. št. 49 spisa in 2. pripr. vloga na list. št. 58 spisa.

Op. št. (3): Prim. J. Zobec, Pravdni postopek - zakon s komentarjem (2. knjiga), GV, Ljubljana 2006, str. 508. Op. št. (4): Drugi odstavek 27. člena ZPSPP: Če je bila najemna pogodba sklenjena za določen čas, se šteje, da je obnovljena za nedoločen čas, če najemnik tudi po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovno stavbo oziroma poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora.

Op. št. (5): 26. člen ZPSPP: Pogodba o najemu poslovnih prostorov se odpoveduje sodno.

Op. št. (6): Drugi odstavek 12. člena določa, da mora biti najemna pogodba sklenjena v pismeni obliki in da pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, ni veljavna.

Op. št. (7): 3)Veljavne so poznejše ustne dopolnitve o stranskih točkah, o katerih oblična pogodba nič ne govori, če to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana. 4) Veljavni so tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

Op. št. (8): Tako tudi sodba VS Sodba III Ips 41/1993 z dne 23.9.1993.