Jedro

Pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na kmetijskih zemljiščih je obstoj kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije. Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov. Stavbno zemljišče kmetije tako v bistvu predpostavlja tudi obstoj nekega objekta te kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti.

Tožnica ni izkazala, da ima kmetijo s stavbnimi zemljišči, zaradi katere bi bila gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov dovoljena na območju "K1", skladno z določilom 3. odstavka 34. člena OPN, izven 30 m pasu, ki obkroža stavbna zemljišča kmetije.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Uvodno o upravnem postopku

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek tožnice za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt, skedenj 28 (v nadaljevanju: skedenj) na parc. št. 1179/6 k. o. ...

2.Iz obrazložitve izhaja, da namerava tožnica zgraditi skedenj 28, pomožni kmetijsko - gozdarski objekt, v tlorisni velikosti 8 m x 5 m, z zazidano površino 40 m2. Objekt bo etažnosti P, v celoti lesene konstrukcije, in točkovnimi temelji, z dvokapno streho, naklona 35-. Po površini (do 40 m2) bi bil objekt pravzaprav enostaven objekt, vendar se ga zaradi nosilnega razpona, ki je v konkretnem primeru večji kot 4 m - 4,6 m, skladno z določili 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov (Uredba 18), uvrsti med nezahtevne objekte. V skladu z Uredbo 18 je stavba nezahteven objekt, če izpolnjuje merila iz priloge 1 Uredbe 18 in splošna merila: ima samo eno etažo, njena višina ne presega 6 m, njena globina ne presega 2 m, in njen nosilni razpon ne presega 5 m. Iz 5. odstavka 4. člena uredbe izhaja, da če je v preglednici iz priloge 1 te uredbe določena drugačna mejna vrednost istega merila kot v 5., 7. in 8. členu te uredbe, se upošteva vrednost iz preglednice priloga 1. Iz priloge 1 Uredbe 18 je razvidno, da se kot nezahteven objekt štejejo nestanovanjske kmetijske stavbe - stavbe za skladiščenje pridelka, podrobnejše klasifikacije: skladišča pridelkov, s klasifikacijo objekta CC-SI 12713, kamor spada skedenj, površine do 150 m2. Tožnica je izkazala pravico graditi na zemljišču parcela št. 1179/6, k. o. ..., ki je last A. A., kjer ima družba sicer že vpisano stavbno pravico ID 9006 za gradnjo nezahtevnega objekta.

3.Iz obrazložitve še izhaja, da je gradnja skednja predvidena na območju najboljših kmetijskih zemljišč K1 v EUP ZA_2610, kar je dopustno le pod pogoji, ki jih določa 34. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (v nadaljevanju Odlok o OPN). Organ ugotavlja, da ti pogoji niso izpolnjeni. Evidentiranje tožničinega kmetijskega gospodarstva (v nadaljevanju KMG) v registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG), brez zemljišč v uporabi, izkazuje zgolj to, da gre za KMG, ki šele nastaja. Da ima tožnica kmetijo, ne izhaja niti iz registriranega čebelnjaka niti iz odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev za projekt B. (v nadaljevanju Projekt B.), saj ta sredstva niso prihodki KMG iz ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo.

4.Z odločitvijo prvostopenjskega organa ni soglašala tožnica, zato je vložila pritožbo. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Pritrjuje razlogom prvostopenjskega organa, da je po določbah Odloka o OPN nameravana gradnja na kmetijskem zemljišču dovoljena le, če je potrebna za obstoječo kmetijo. Ne glede na to, kje se postavijo objekti, je potrebno zasledovati, da se pomožno kmetijsko-gozdarski objekti postavijo za delovanje že obstoječe kmetije. Obstoječa kmetija ni katerakoli kmetija, temveč kmetija, ki mora delovati ter mora hkrati biti v upravljanju kmeta-investitorja, ki želi postaviti pomožni kmetijsko-gozdarski objekt ter ne kateregakoli drugega kmeta. Ker se tožnica sklicuje na kmetijo, ki je last druge osebe, obstoja lastne kmetije ni dokazala.

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

5.Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja. V tožbi uveljavlja, da je Občina Vrhnika kot mnenjedajalec kršila postopek, saj bi morala vlogo vsakega investitorja za vsak objekt obravnavati ločeno in ne v enem mnenju. Toženka se na to mnenje ne bi smela opreti, saj ni bilo strokovno, ni vsebovalo smernic po 100.c členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in ni bilo v skladu s pozitivnimi mnenji, izdanimi že leta 2020. Vztraja, da izpolnjuje pogoje za postavitev objekta na območju kmetijskih zemljišč K1 po drugem in po tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN.

6.Trdi, da je toženka zmotno razlagala predpis, ker je pogoje iz drugega in tretjega odstavka 43. člena Odloka o OPN presojala kumulativno. Nadalje tretji odstavek 34. člena Odloka o OPN po mnenju tožnice ne določa, da bi morala biti gradnja pomožnega objekta potrebna za obstoječo kmetijo, ampak določa le, da mora imeti investitor v lasti ali zakupu določeno površino zemljišč, kar izpolnjuje. Ne strinja se niti z zaključkom, da ni izkazala, da ima delujočo kmetijo. Stališče toženke, da tožnica ne opravlja kmetijske dejavnosti, je zmotno, saj to dejavnost opravlja, za kar ima zagotovljena tudi sredstva. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo enostopenjskemu organu v ponovni postopek. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

7.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise v zadevi.

Sojenje brez glavne obravnave in dokazni postopek

8.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker so se vse stranke strinjale, da se glavna obravnava ne opravi (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-11).

9.Procesno izhodišče za obravnavanje dejanskega stanja v upravnem sporu je določeno v tretjem odstavku 20. člena ZUS-1, ki določa, da stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.

10.Način in natančnejši pogoji za uveljavljanje tožbenih novot so določeni v 52. členu ZUS-1. Ta določa, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

11.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine v upravnem spisu zlasti v: Pozitivno mnenja ZGS in Elektro Ljubljana, mnenje MOP, Zapisnik ustne obravnave z dne 27. 8. 2021, Seznanitev z ugotovitvami v postopku, z dne 3. 9. 2021, Pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in pritožbo tožnika, ter listine v sodnem spisu in predložene listinske dokaze strank; v priloge tožnika A2-A16, A18-A23 (priloga A24 je del sodnega spisa).

12.V predložen listinski dokaz tožnika v prilogi A17- Izpis iz registra kmetijskih gospodarstev, z dne 29. 9. 2021 sodišče ni vpogledalo. Ker organ odloča po stanju na dan izdaje odločbe, ta dokaz po 52. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni dopusten.

Sodna presoja

K I. točki izreka

13.Tožba ni utemeljena.

- Ključno

14.V obravnavani zadevi ni sporno, da je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, ki sodi med nezahtevne objekte in da naj bi se postavil na zemljišču, ki je po Odloku o OPN kmetijsko zemljišče. Prav tako ni sporno, da je tožnica izkazala pravico graditi na zemljišču parc. št. 1179/6 k. o. ... Sporno pa je, ali so za postavitev tega objekta na kmetijskem zemljišču izkazani pogoji, ki jih določa Odlok o OPN.

- Pravni okvir in sodna presoja

15.V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) je v točki b) prvega odstavka 3.č člena določal, da lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti. Nadalje je 3.ča člen ZKZ določal, da lahko ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali b) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.

16.Pri tem je bilo v četrtem odstavku 3.č člena ZKZ določeno, da lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu za gradnjo […] pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov iz točk b) in [...], ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, predpiše strožje pogoje kot so določeni v 3.ča členu tega zakona glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, ki jih mora izpolnjevati investitor, da lahko gradi na kmetijskem zemljišču.

17.Po presoji sodišča ta zakonska določba ne pomeni, da lahko občine določijo dodatne pogoje le v smislu večje površine zemljišča, ki bi jo moral imeti investitor v lasti ali zakupu, da bi lahko na kmetijskem zemljišču postavil pomožen kmetijsko-gozdarski objekt. Po jezikovni razlagi je namreč mogoče to določbo razumeti le tako, da lahko občina določi katerekoli strožje pogoje, kot so zakonski pogoji o zahtevanih kmetijskih površinah v lasti ali zakupu. Očitno je, da je zakonodajalec, ker je prostorsko planiranje izvirna pristojnost občine, slednjim prepustil, da določijo dodatne pogoje glede na značilnosti prostora, ki je predmet konkretnega urejanja. Pri tem tudi iz obrazložitve predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ-E izhaja namen zakonodajalca, da bo po predlagani ureditvi lokalna skupnost za gradnjo objektov in posegov v prostor na kmetijskih zemljiščih lahko predpisala tudi dodatne pogoje in kriterije, ki jih bo moral izpolnjevati investitor za gradnjo na kmetijskem zemljišču. Navedeno po razlagi zakonodajalca pomeni, da bo investitor za gradnjo npr. staje moral izpolnjevati pogoj glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, določen z ZKZ, ali pogoj glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, določen s prostorskim aktom (le v primeru, da se bo občina odločila, da predpiše strožje pogoje glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč), ter ostale pogoje, ki jih bo predpisala občina s prostorskim aktom. Dodatne pogoje in kriterije bo lahko lokalna skupnost predpisala za vse objekte, ki jih je dopustno načrtovati na kmetijskih zemljiščih, razen za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

18.Občina Vrhnika je skladno z zakonskim pooblastilom v Odloku o OPN Vrhnika določila strožje pogoje od teh, navedenih v členu 3.ča ZKZ. Tako je po drugem odstavku 34. člena dovoljeno graditi pomožne kmetijsko-gozdarske objekte v območjih namenske rabe SK, A in IK ter v drugih območjih stavbnih zemljišč, če gre za potrebe delovanja obstoječe kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti se lahko gradijo tudi v območju namenske rabe K1, K2 in G, in sicer v 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije, pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije, zaradi premajhne razpoložljive površine, takšnega objekta ni mogoče zgraditi. Po tretjem odstavku tega člena pa je pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, dopustno graditi tudi na območjih namenske rabe K1 in K2 izven 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije, pod pogojem, da ima investitor gradnje v lasti oziroma zakupu: (1) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali (2) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade (tretji odstavek).

19.Ne drži, da po tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN za postavitev pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov zadostuje, da ima investitor (zgolj) v lasti ali zakupu določeno površino zemljišč, kot neutemeljeno zatrjuje tožnica. Iz navedenih določb jasno izhaja, da je po obeh odstavkih pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na kmetijskih zemljiščih obstoj kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije. Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov. Stavbno zemljišče kmetije tako v bistvu predpostavlja tudi obstoj nekega objekta te kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti. Razlika med drugim in tretjim odstavkom 34. člena Odloka o OPN torej ni v tem, da obstoj kmetije po tretjem odstavku ni potreben. Razlika je v oddaljenosti lokacije nameravane gradnje od stavbnih zemljišč kmetije, vrsti objektov, ki jih je dopustno graditi na eni in drugi oddaljenosti od stavbnih zemljišč kmetije ter v tem, da pomanjkanje razpoložljivih stavbnih zemljišč po tretjem odstavku ni bistveno. Je pa zato v tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN, ki dopušča gradnjo tudi izven 30 metrskega pasu od stavbnih zemljišč kmetije, določen še dodaten pogoj, in sicer, da je investitor lastnik ali zakupnik določene površine kmetijskih zemljišč.

20.Ne drži tožbeni ugovor, da naj bi organa presojala, ali tožnica istočasno izpolnjuje pogoje po drugem in po tretjem odstavku. Presojala sta, ali izpolnjuje pogoje po drugem ali po tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN, in zaključila, da po nobenem, ker nima kmetije, za potrebe katere bi se pomožni kmetijsko gospodarski objekt skedenj zgradil.

21.Tožnica v tožbi izrecno navaja, da izpolnjuje pogoje za postavitev objekta na K1, K2 ali G zemljišču, v skladu z določili drugega in tretjega odstavka 34. člena OPN Vrhnika. Meni, da je v obravnavanem primeru relevanten predvsem tretji odstavek 34. člena OPN Vrhnika, ki pa ne določa, da bi morala biti gradnja pomožnega kmetijko-gozdarskega objekta potrebna za obstoječo kmetijo, ampak določa le, da mora imeti investitor v lasti oziroma zakupu določeno količino zemljišč. Že sama količina zemljišč namreč po OPN opravičuje pravico do gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov določenih vrst, med njimi skednja. Ob tem navaja, da ima v lasti parcelo št. 1179/3 k. o. ..., v velikosti 12.893 m2, ki je po določbah OPN Vrhnika glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med travniške površine. S tem izpolnjuje pogoj iz tretjega odstavka 34. člena OPN Vrhnika, saj ima v lasti več kot 1 ha kmetijskih zemljišč.

22.Glede zatrjevanega tožbenega ugovora, da tožnica v obravnavanem primeru izpolnjuje pogoje po tretjem odstavku 34. člena OPN sodišče, sodi, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da niso izpolnjeni. Glede ugotavljanja obstoječe kmetije, je prvostopenjski organ ugotovil, da i.) iz izpisa iz RKG izhaja, da je bila investitorka, družba C., d. o. o., prvič, kot kmetijsko gospodarstvo, vpisana na dan 3. 2. 2021; ii.) kmetijsko gospodarstvo, nosilke družbe C., ima št. ...; iii.) domače ime in naslov kmetijskega gospodarstva: kmetija na D., brez hišne številke; iv) OMD: kmetijsko gospodarstvo nima kmetijskih zemljišč v uporabi, čeprav je investitorka lastnica kmetijskega zemljišča, parcela št. 1179/3, k. o. ..., ki meri 12893 m2. To zemljišče je kot večletni GERK vpisano na drugem ..., ki ga uveljavlja drug nosilec, fizična oseba,

23.Skladno z določilom 3. odstavka 34. člena OPN, je izven 30 m pasu, ki obkroža stavbna zemljišča kmetije, dovoljena gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. Iz dokumentacije, list 3, Priloga 6, tudi po oceni sodišča ni razvidno, da bi imela tožnica kmetijo/stavbna zemljišča v oddaljenosti 30 m. Ta pas, ki izhaja iz lista 3, - centralni objekti je narisan od stavbnih zemljišč kmetije, s sedežem na naslovu E. Tožnica pa ima kmetijsko gospodarstvo evidentirano na koordinate, na parceli št. 1179/6, k. o. ..., na kmetijskem zemljišču.

24.Tožnica tako ni izkazala, da ima kmetijo s stavbnimi zemljišči, zaradi katere bi bila gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov dovoljena na območju "K1", skladno z določilom 3. odstavka 34. člena OPN, izven 30 m pasu, ki obkroža stavbna zemljišča kmetije. Sodišče navaja, da je tudi tožnica kot obstoječo kmetijo navedla kmetijo na E. Kmetija, ki ima sedež na naslovu E., je vpisana v RKG kot kmetijsko gospodarstvo ..., in je last druge, fizične osebe.

25.Povedano drugače, to, da tožnica nima kmetije, je prvostopenjski organ pravilno utemeljil s tem, da tožničin KMG C., s koordinatami na parc. št. 1179/6 k.o. ..., last A. A., nima zemljišč v uporabi. Zemljišče parc. št. 1179/3 k.o. ..., v izmeri 12893 m2, katerega lastnica je tožnica, je kot večletni GERK vpisano na drugo KMG.

26.Prvostopenjski organ nadalje ugotavlja, da nepovratna sredstva iz Projekta B. niso prihodki kmetijskega gospodarstva v smislu ukvarjanja z dejavnostjo. Zato je presodil, da tožnica s samim evidentiranjem kot nosilke v RKG in s čebelnjakom ne more izkazati obstoja kmetije. Tega ne more izkazati niti z nepovratnimi sredstvi, ki jih prejema za projekt B., ker ne gre za prihodke kmetijskega gospodarstva v smislu ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, kot izhaja iz 3. in 4. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1). Evidentiranje kmetijskega gospodarstva v RKG, brez zemljišč v uporabi, izkazuje zgolj, da gre za KMG, ki šele nastaja.

27.Tožnica temu ugovarja, češ da 34. člen OPN ne omejuje možnosti gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na več let delujoča KMG. Trdi, da ima delujočo kmetijo, saj iz RKG izhaja, da ima KMG z lokacijo, podano v koordinatah, ki ima v uporabi površine, ki so glede na vrsto rabe GERK trajni travniki in je uvrščeno v območja z omejenimi možnostmi. Da gre za delujoče KMG, po njenem prepričanju izhaja tudi iz zbirne vloge in iz tega, da je v register vpisan čebelnjak. Poudarja, da je KMG vključeno v Projekt B., v okviru katerega ima odobreno sofinanciranje v znesku 160.742,00 EUR. V sklopu projekta se bo na parceli 1179/3 k.o. ... vzpostavilo novo mejico. Ne strinja se niti s stališčem organa, da delovanje na podlagi tega projekta ne pomeni ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo oziroma meni, da to v odločbi ni pojasnjeno.

28.V 15. točki 19. člena Odloka o OPN je določeno, da je kmetija KMG, kot je določeno v predpisih s področja kmetijstva. Sodišče pa se strinja s presojo toženke, da iz teh predpisov ne izhaja, da že sam vpis v RKG dokazuje tudi obstoj kmetije. V 141. členu ZKme-1 je namreč določeno, da se v RKG vpišejo nosilci, ki izpolnjujejo vsaj enega izmed naslednjih pogojev: 1. da so v skladu s predpisi zavezanci za vpis v zbirke podatkov z delovnega področja ministrstva; 2. da uveljavljajo finančne podpore po tem zakonu ali kakršnekoli druge ukrepe kmetijske politike; 3. da so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisani v uradne evidence ali registre po drugih predpisih; 4. da imajo v uporabi: - najmanj 1 hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča, ali - najmanj 0,1 hektarja oljčnikov ali - najmanj 0,2 hektarja intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 hektarja jagodičja ali lupinarja ali - najmanj 0,05 ha vinograda ali - hmeljišče; 5. da tržijo pridelke, ki jih pridelujejo (prvi odstavek). Podatki iz RKG se uporabljajo za izvajanje ukrepov kmetijske politike, za spremljanje stanja kmetijstva za obveščanje in informiranje v zvezi z vpisanimi podatki in ukrepi kmetijske politike, za načrtovanje kmetijske politike, za izvajanje ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, in za druge namene, če je tako določeno z zakonom (drugi odstavek).

29.Kmetija pa je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je "delujoča", tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.

30.Po presoji sodišča je toženka pravilno štela, da prihodki, ki jih tožnica prejema iz subvencij oziroma sredstev Projekta B., ne predstavljajo prihodkov KMG iz kmetijske dejavnosti. Ne drži niti, da tega ni utemeljila. V izpodbijani odločbi je pojasnila, da prejemanje teh sredstev ni upoštevno zato, ker ne gre za prihodke iz ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo, kot ta izhaja iz 3. in 4. člena ZKme-1. Kmetijska dejavnost pa je gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev, in dejavnosti, ki so v predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, navedene pod "01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin", "01.2 Gojenje trajnih nasadov", "01.3 Razmnoževanje rastlin", "01.4 Živinoreja", "01.5 Mešano kmetijstvo" in "01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov" (1. točka prvega odstavka 3. člena Zkme-1). Tožnik ni niti zatrjeval, da naj bi se na njegovem KMG opravljala katerokoli od teh dejavnosti. To, da izvaja kmetijsko dejavnost, naj bi bilo izkazano s tem, da je oddal zbirno vlogo in s tem, da prejema nepovratna sredstva iz Projekta B. Vendar s temi prihodki ni mogoče dokazati, da se na registriranem KMG opravlja katera od kmetijskih dejavnosti, kot to gospodarsko dejavnost definira 3. člen ZKme-1. Tega ne dokazuje niti registrirano stojišče čebel. Vzpostavitev nove mejice, za potrebe katere naj bi bila po trditvah tožnika potreben skedenj, prav tako ne sodi med navedene kmetijske dejavnosti.

31.Kar se tiče zemljišč v uporabi, pa sodišče ugotavlja, da iz izpiska iz RKG, ki je v upravnem spisu, izhaja, kar je iz njega razbral organ, tj., da tožničino KMG nima zemljišč v uporabi. Iz izpiska, predloženega v sodni spis pa izhaja, da je tožnica 29. 9. 2021, torej 9 dni po izdaji izpodbijane odločbe kot GERK, v uporabi njenega RKG, vpisala ... Ker organ odloča po stanju na dan izdaje odločbe, ta dokaz po 52. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni dopusten.

32.Po presoji sodišča je tako ugotovitev, da tožnica nima kmetije, za potrebe katere naj bi postavila nameravani objekt, pravilna in zakonita. Iz povedanega izhaja tudi, da izpodbijani akt vsebuje vse relevantne razloge, na katerih tak zaključek temelji. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tudi tožbene trditve, da ga ni mogoče preizkusiti.

33.Po tretjem odstavku 31. člena Gradbenega zakona je bil mnenjedajalec glede skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti občina, ki je v obravnavani zadevi dala negativno mnenje k nameravani gradnji. V zvezi s trditvami, da naj bi občina Vrhnika pri izdaji mnenja kršila postopek, je treba pojasniti, da tega postopka ni mogoče kršiti, ker ni predpisan. Sodišče zavrača tudi tožbeno trditev, da se toženka na negativno mnenje ne bi smela opreti. Toženka je namreč štela, da je mnenje nejasno in je v skladu s tretjim odstavkom 40. člena GZ razpisala ustno obravnavo z namenom uskladitve mnenj. Ker uskladitev oziroma sprememba ni bila dosežena, je izvedla ugotovitveni postopek in sama ugotavljala, ali obstajajo pogoji za gradnjo nameravanega objekta, kot jih določata drugi in tretji odstavek 34. člena Odloka o OPN. Kot je sodišče že pojasnilo, je v tem postopku oziroma izpodbijani odločbi ugotovila vsa relevantna dejstva, na podlagi katerih je ugotovila, da ti pogoji niso izpolnjeni.

Sklepno

34.Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker sta se ji stranki pisno odpovedali (279. a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

35.Odločitev o stroških postopka tožnikom temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1.Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, kadar je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, če sodišče odloča le na podlagi listin in so se stranke strinjale, da se glavna obravnava ne opravi, pri čemer sodišče ni vezano na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta.

2.Izpodbijana odločba je izdana dne 20. 9. 2021.

3.Člen 3.č in 3. ča sta bila spremenjena 13. 4. 2022 z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijstvu ZKZ-G, Ur.l. 44/2022.

4.Glej predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih - predlog za obravnavo po rednem postopku, EVA 2012-2330-0182, stran 8 in 63. Tudi v predlogu ZKZ-G (ki velja od 13. 4. 2022), EVA 2020-2330-0134, je zakonodajalec pri predlaganih spremembah 3.č člena pojasnil, da bo objekte iz tega člena dopustno graditi na vseh kmetijskih zemljiščih (trajno varovanih in drugih kmetijskih zemljiščih), če bo to dopuščal prostorski akt lokalne skupnosti in pod pogoji, ki jih bo določal prostorski akt.

5.V času izdaje izpodbijane odločbe je veljala vsebina tretjega odstavka 34. člena, kot je bila uveljavljena z 13. členom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika Ur.l. 60/2019.

6.Glej točko 40. prvega odstavka 3. člena v času izdaje odločbe veljavnega Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZureP-2).

7.Ta določa, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 43 Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 3, 3č, 3ča

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.