Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Delna sodba in sklep IV Cp 2351/2018

ECLI:SI:VSLJ:2019:DELNA.IV.CP.2351.2018 Civilni oddelek

delna sodba varstvo in vzgoja mladoletnega otroka dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje dodelitev otroka očetu stiki staršev z otrokom določitev stikov med staršem in otrokom največja korist otroka dokazovanje z izvedencem
Višje sodišče v Ljubljani
5. marec 2019

Povzetek

Sodišče je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in odločilo, da se osemletni sin A. N. zaupa v varstvo in vzgojo očetu, saj bi v nasprotnem primeru obstajala nevarnost odtujitve od očeta. Pritožba tožeče stranke je bila zavrnjena, sodišče pa je ugotovilo, da je potrebno ponovno obravnavati višino preživnine.
  • Dodelitev otroka v varstvo in vzgojo očetuSodišče je odločilo, da se osemletni sin A. N. zaupa v varstvo in vzgojo očetu, pri čemer je upoštevalo mnenje izvedenke in Center za socialno delo, ki sta potrdila, da sta oba starša primerna za vzgojo.
  • Utemeljenost izvedenskega mnenjaTožeča stranka izpodbija mnenje izvedenke, ki ni imela statusa sodne izvedenke ob izdaji mnenja, kar naj bi vplivalo na verodostojnost njenega mnenja.
  • Višina preživnineSodišče je ugotovilo, da je dejansko stanje glede stroškov za preživljanje otroka in preživninskih zmožnosti staršev nepopolno, zato je odločilo, da razpiše glavno obravnavo.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za dečka bo bolje poskrbljeno, če bo dodeljen v vzgojo in varstvo očetu, saj v nasprotnem primeru obstaja realna nevarnost, da bi prišlo do odtujitve dečka od očeta.

Izrek

I. Pritožba zoper II., III., IV. in VII. točko izreka se zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. O pritožbi zoper V. in VI. točko izreka ter stroške pritožbenega postopka bo odločila sodnica poročevalka kot sodnica posameznica po opravljeni pritožbeni obravnavi v zvezi z višino preživnine.

Obrazložitev

1. V izpodbijani sodbi je sodišče razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (I.). Odločilo je, da se mld. sin A. N. zaupa v varstvo in vzgojo očetu N. N. (II.) in določilo stike med materjo in sinom (III. in IV.) in tožeči stranki, toženi po nasprotni tožbi, naložilo plačilo preživnine v znesku 125,00 EUR mesečno (V. in VI.). Tožbeni zahtevek tožeče stranke je zavrnilo (VII.) in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka sama (VIII.).

2. Odločitev sodišča v točki II. do VII. izpodbija tožeča stranka tožena po nasprotni tožbi, po odvetniku iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke s stroškovno posledico oziroma podredno, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek pred drugega sodnika. V obrazložitvi navaja, da je sodišče kot ključno za odločitev, da mld. sina pravdnih strank dodeli v varstvo in vzgojo očetu, uporabilo mnenje sodne izvedenke dr. H., univerzitetne diplomirane specialne klinične psihologinje, ki v času, ko je sodišče izdalo izpodbijano sodbo, ni imela statusa sodne izvedenke. Status je pridobila šele 22. 12. 2017. Imenovana sodna izvedenka se je podpisala kot sodna izvedenka, čeprav v času, ko je takšen naziv uporabila, tega še ni pridobila, v spis pa priglasila stroške za svoje delo na podlagi tarife sodnih izvedencev, ki so seveda višji, kot če bi delo opravljala zgolj v okviru strokovne presoje dr. H. Sodna izvedenka ni imela dovolj izkušenj za oceno osebnostnih lastnosti in kapacitet odraslih oseb z vidika sposobnosti zadovoljevanja razvojnih potrebe pri otroku, ker ne opravlja svetovalnega in terapevtskega dela s starši. Ker mld. A. ni problematičen otrok, ne sodi v okviru otrok, s katerimi se sodna izvedenka sicer ukvarja. Sodišče prve stopnje ni meritorno presojalo vseh pripomb tožeče stranke na delo izvedenke in se do njih ni eksaktno opredelilo ter s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato odločitve sodišča ni mogoče preizkusiti. Sodišče ni zavzelo celovite dokazne ocene v zvezi z mnenjem prim. M., ki je napravil psihiatrično oceno duševnega stanja tožnice. Prav tako ni obrazložilo strokovnega mnenja svetovalnega in izobraževalnega centra Z. v luči osvetlitve odtujevanja otroka in manipulacij s strani enega od staršev v postopku razveze. Sodišče ni dovolj upoštevalo, da je otrok v pogovoru na CSD povedal, da si želi, da bi z mamo preživel več časa med vikendi, da pa se to očetu boji povedati, da ga ne bi užalil. Sodišče ni jasno navedlo, zakaj dr. M. in g. Z. ne bi mogla povedati ničesar o odnosu med očetom in sinom. S predloženimi izvedenskimi mnenji, ki jih je tožnica pridobila izven pravde je izkazala utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja sodne izvedenke, ki z njenim zaslišanjem niso bili odpravljeni, zato bi sodišče moralo postaviti novega sodnega izvedenca. Izvedenka se ni opredelila do navedbe tožnice, da toženi z otrokom manipulira. A. je izvedenki povedal, da bi bil raje pri očetu samo zato, ker se ga boji. Dedek in babica po očetovi strani ne živita v L., ampak v P., tako da ima otrok socialno mrežo samo v okolju matere, kjer že ves čas obiskuje šolo in ima tudi številne prijatelje, s katerimi se druži tudi po pouku. Povezan je tudi s tožničino materjo in sestro. Izpodbija odločitev glede stikov, ker jih je manj, kot na podlagi izdane začasne odredbe, kar otroku ni v korist. Pravdni stranki nista bili zaslišani v zvezi s stroški za preživljanje otroka in zmožnostmi staršev. Otrok praktično polovico časa preživi pri vsakem od staršev, zato je preživnina, kot bi jo morala tožnica plačati na podlagi sodne odločbe, previsoka.

3. Pritožba zoper II. do vključno VII. točke izreka se zavrne.

Kdo lahko izdela izvedensko mnenje?

4. Sodno zapriseženi izvedenci so osebe, ki jim je ta naziv podelilo Ministrstvo za pravosodje in so vpisani v javni imenik sodnih izvedencev in cenilcev. To pa ne pomeni, da v konkretni pravdni zadevi sodišče ne bi moglo kot ustreznega dokaza upoštevati tudi mnenja dr. H., univerzitetne diplomirane psihologinje specialistke klinične psihologije, ki je v času, ko je izdelala izvedensko mnenje, že opravila strokovni izpit za sodno izvedenko, ni pa še opravila svečane prisege in zato še ni bila vnesena v seznam sodnih izvedencev. Opravljen strokovni izpit za sodno izvedenko izkazuje, da gre za vrhunsko strokovnjakinjo s področja klinične psihologije. Tudi takrat, kadar izvedensko delo opravi izvedenec, ki ni bil imenovan na podlagi 86. člena Zakona o sodiščih se pri odmeri nagrade uporabi določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.

O neizvedenih dokaznih predlogih

5. Tožeča stranka tudi tokrat posveti bistveni del pritožbe nameni izvedenki in skuša na vsak način omajati njeno verodostojnost, da bi preko tega izpodbila izvedensko mnenje, ki zanjo ni ugodno. Zato pritožbeno sodišče ponovno, tako kot v sklepu opr. št. IV Cp 1103/2018 z dne 14. 6. 2018 ponavlja, da pritožnih navedb, ki se nanašajo na izvedenko, ne more razumeti drugače kot načrten poizkus njene diskreditacije in se pridružuje obrazložitvi sodišča prve stopnje v 13. točki izpodbijane sodbe. Z. je univerzitetni diplomirani socialni pedagog, ki nima opravljenega izpita za sodnega izvedenca, a se vseeno čuti poklicanega, da izdela izvedensko mnenje v katerem izvedenki, klinični psihologinji, očita nestrokovnost, nekredibilnost, oporečnost, zato tudi pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da bi ta oseba morala biti zaslišana v pravdnem postopku. Tudi mnenje izvedenca psihiatrične stroke prim. dr. M., ki je sicer sodni izvedenec, sodišče ni moglo obravnavati drugače kot del trditvene podlage tožeče stranke, saj je treba upoštevati pomanjkljivosti njegovih ugotovitev, ker ga je najela tožeča stranka in mu posredovala samo izbrane listine iz spisa. Pritožbeno sodišče se končno pridružuje tudi stališču sodišča prve stopnje, da je za ta postopek terciarnega pomena, kakšno je osebno mnenje V. K. in M. K. o tožencu in njegovem odnosu do sina.

6. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. Vsekakor tudi po oceni pritožbenega sodišča mnenji, ki jih je priložila tožnica, nista indica, ki bi utemeljevala predlog za novega izvedenca iste stroke, ker je sodišče z zaslišanjem izvedenke poskrbelo za celovito, jasno in prepričljivo razjasnitev pravno relevantnih pripomb v zvezi s pravilnostjo izvedenskega mnenja, zato sklep o očitni napačni dokazni oceni ni utemeljen.

O dodelitvi dečka v varstvo in vzgojo

7. Že pristojni Center za socialno delo X, ki je aktivno sodeloval v postopku razhoda obeh staršev, je podal mnenje v smislu, da sta oba starša primerna za vzgojo osemletnega sina in priporočil, da bi bilo v korist dečka, da bi v vsakem primeru imel pogoste in redne stike z nerezidenčnim staršem. Ker se starša na koncu nista odločila za skupno starševstvo, je moralo sodišče ugotavljati, kako bodo koristi dečka najbolje zavarovane v primeru, da ga zaupa tožnici ali tožencu.

8. Tudi izvedenka je potrdila, da nobeden od staršev nima pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bil neprimeren za vzgojo sina in v razgovoru z njim ugotovila, da je naklonjen obema staršema. Ob razgovoru z dečkom, ki ga je opravila v navzočnosti vsakega od staršev, je zaključila, da ima deček z materjo topel in sproščen odnos, prav tako tudi z očetom, le da sta oba bolj čustveno zadržana. Deček je umirjen in zadovoljen, a mu ni všeč, da sta se starša razšla. Bolj je doma pri očiju, ker je bil tam že prej doma in si želi biti več pri njem. Dečkove intelektualne kapacitete so glede na njegovo starost v okviru zgornjega povprečja. Psihosocialno je dobro prilagojen, družaben in komunikativen ter ne kaže motečih vedenj in motenj na področju čustvovanja, je pa občasno v čustveni stiski zaradi konfliktov med staršema. Ker ne odklanja odnosov z nobenim od staršev in si pravzaprav z njima želi preživeti čim več časa, je izvedenka utemeljeno zavrnilo navedbe pritožnice v smislu pritiska očeta in odtujevanja sina od matere. Da je deček pred materjo nekoliko zadržan v pogovoru o stvareh, ki jih delata z očetom, pa je tudi mogoče razumeti, tako kot je sodišče prepričljivo obrazložilo v 40. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

9. Tudi pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je treba A. dodeliti v varstvo in vzgojo očetu in se pridružuje ključnim razlogom, ki jih je sodišče navedlo v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Prvi je, da se osemletni deček identificira z moškim likom in mu ta nudi čustveno, varno in stabilno okolje, drug razlog pa je v tožnici, ki ni uspela preseči zamere do dečkovega očeta in ima do njega izrazito odklonilen in negativen odnos. Je sumničava in pretirano pozorna na očetovo ravnanje. V konflikt vključuje tudi dečka z željo, da bi imel oče z otrokom čim manj stikov, kar je znak načrtnega odtujevanja. Določene situacije napačno interpretira, kar kaže na določeno problematično potezo v njenem značaju. To sledi tudi iz obrazložitve zavrnjenega predloga za izdajo začasne odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV P 1444/2016 z dne 14. 12. 2016 in 19. 2. 2018. Vse kar ji ni všeč pri otrokovem vedenju, nekritično naveže za očetovo zatrjevano manipuliranje z otrokom. Ker mati ne loči med svojimi in dečkovimi interesi, se tudi pritožbeno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da bo za dečka bolje poskrbljeno, če bo dodeljen v vzgojo in varstvo očetu, saj v nasprotnem primeru obstaja realna nevarnost, da bi prišlo do odtujitve dečka od očeta.

O stikih dečka z materjo

10. Pri ureditvi stikov z materjo je sodišče upoštevalo mnenje centra za socialno delo in izvedenke, naj ima otrok z drugim od staršev kar največ stikov. Tako je določilo, da imata tako oče kot mati z A. stike med vikendom izmenično, v določenem dnevu med tednom, med prazniki in krajšimi počitnicami pa bo deček izmenjaje pri enem in nato pri drugem staršu, šolske počitnice pa bo preživel vsakih štirinajst dni pri enem. Stiki, določeni v sodbi so primerljivi s tistimi, ki so bili določeni v začasni odredbi. Razlika je le v tem, da med vikendom, ki ga deček preživi pri materi, le-tega mati ne prevzame v šoli ob zaključku pouka, ampak ga oče ob petih pripelje na materin dom in namesto, da bi ga mati v ponedeljek zjutraj oddala v šoli, ga v nedeljo ob petih na materin dom pride iskat oče. Stiki med tednom so urejeni v drugi in tretji alineji. Če bi stik med tednom bil slučajno dela prost dan - praznik, potem potekajo stiki tako, kot je določeno v tretji alineji. Stiki med vikendom so urejeni v prvi alineji, med počitnicami pa v točki IV. V kolikor se bo izkazalo, da starša nista sposobna doseči dogovora, pri katerem od njiju bo deček preživel prvi del počitnic, bo to lahko razlog za spremembo odločitve sodišča o stikih. Zaenkrat pa je sodišče ravnalo pravilno, ker je dalo možnost staršema, da se najprej uskladita o času počitnic, ki jih bosta preživljala s sinom.

11. Zaradi zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zoper II., III., IV. in VII. točko izreka zavrnilo in v tem delu izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Višina preživnine

12. V tem delu pritožbeno sodišče sledi pritožbi matere, da je dejansko stanje glede stroškov za preživljanje otroka in preživninskih zmožnosti staršev nepopolno ugotovljeno, zato se je odločilo, da izda delno sodbo, v zvezi z višino določene preživnine pa razpiše glavno obravnavo (tretji odstavek 347. člena ZPP). Senat sodišča druge stopnje se je na seji 5. 3. 2019 odločil, da bo o zadevi odločala sodnica poročevalka kot sodnica posameznica (peti odstavek 347. člena).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia