Jedro

Kadar sodišče izvedeniško delo zaupa strokovni instituciji, ki nima statusa sodnega izvedenca, zanjo ne veljajo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih. Izvedenčeva pravica do plačila za opravljeno delo se v takem primeru presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava.

Predlagatelj, ki predlaga zavarovanje dokazov, nosi stroške tega postopka, vključno s stroški sodelovanja nasprotne stranke. Vsaj začasno mu jih mora povrniti. Če jih priglasi (v kasnejši) pravdi, v kateri uspe, pa jih lahko dobi povrnjene.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo in se potrdita izpodbijana sklepa.

II. Udeleženci sami trpijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V postopku zavarovanja dokazov pred izvedbo pravdnega postopka je sodišče prve stopnje s prvim izpodbijanim sklepom odmerilo nagrado in stroške postavljenemu izvedencu – strokovni instituciji iz tujine K., v skupnem znesku 177.000,00 EUR, in sicer za zadevo I R 171/2011 173.854,93 EUR in za zadevo I R 329/2011 3.145,07 EUR. Odločilo je, da se znesek 171.057,97 EUR izplača na izvedenčev račun iz založenega predujma pri sodišču, preostanek nagrade v višini 5.942,03 EUR pa je naložilo v plačilo predlagateljema v roku osmih dni.

2. Tako je odločilo po ugotovitvah, da je bila nagrada predmet dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem, in sicer sprva do višine 20.000,00 EUR, po obvestilih izvedenca o povečanem obsegu dela pa največ do višine 177.000,00 EUR, ki sta jo za vse tri združene postopke (I R 171/2011, I R 220/2011 in I R 129/2011) po pozivu sodišča založila in kot plačnika v tem obsegu tudi odobrila oziroma potrdila prvi in drugi predlagatelj. V presežku (do sprva priglašenih 300.145,95 EUR, zvišano na 303.606,67 EUR in končno na 309.868,08 EUR) stroškovniku izvedenca ni ugodilo, ker je ugotovilo, da je prenehal z obveščanjem sodišča o predvidenem povišanju stroškov (točka 14 sklepa), z delom nadaljeval kljub prepovedi sodišča (točka 12 sklepa) in da višjega zneska od založenih 177.000,00 EUR predlagatelja nista odobrila.

3. Zoper sklep vlagajo pritožbe izvedenec, sedmi nasprotni udeleženec in nasprotni predlagatelj A. S. ter drugi nasprotni udeleženec A. R. 4. Izvedenec uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadalj.: ZPP). Predlaga razveljavitev v izpodbijanem delu ter vrnitev zadeve v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Podrejeno se zavzema za spremembo tako, da se mu prizna še 309.868,08 EUR in predlagateljema naloži v plačilo razliko v višini 132.868,08 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter plačilo pritožbenih stroškov. Sodišču očita absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker mu ni vročalo vlog predlagateljev, ki se nanašajo na plačilo višine nagrade in stroškov. Če bi bil pravočasno seznanjen z domnevnim nestrinjanjem predlagateljev, bi nemudoma prenehal z opravljanjem storitev do dogovora o nadaljnjem plačilu – ceni storitve. Predlagatelja nista bila seznanjena s presežkom, ker jima sodišče ni pošiljalo računov izvedenca. Večkrat je poudaril, da je težko oceniti nadaljnje stroške izvedenskega dela. Sproti je pošiljal obračune za izvajana dela, ki jih ni bilo mogoče odložiti. Nadaljevanje postopka je bilo nujno in neodložljivo, zato je z njim nadaljeval. Sodišče je kljub računom ostalo pasivno. Zaradi kršitev postopka je napačno ugotovilo dejansko stanje. Če bi pozvalo predlagatelja, da se izjasnita o povečanju nagrade, temu gotovo ne bi nasprotovala. Sodišče in vsi udeleženci so bili že na začetku seznanjeni s cenami storitev izvedenca. Sporočena je bila urna postavka in predložen cenik storitev. Zmotna je ugotovitev o opuščenem nadaljnjem obveščanju izvedenca o povišanju – pošiljal je račune. Ugotovljena odločilna dejstva so v nasprotju z listinami v spisu. Razlogi v sklepu so sami s seboj v nasprotju. Sprejeta odločitev je v nasprotju z 249. členom ZPP. Izvedenec je opravil vse zaračunane storitve. Nastali so mu priglašeni stroški. Tudi odvetniški stroški so stroški za izvedensko delo v smislu 249. člena ZPP. Po izčrpanju predujma bi moralo sodišče šteti izvedenčeve račune za novo oceno stroškov. Kot prava neuko stranko bi ga moralo po 12. členu ZPP pozvati k prenehanju opravljanja izvedenstva. V izvedenčevo škodo je dopustilo, da nadaljuje s postopkom. Kontradiktorna je obrazložitev, da mu je pri 110.000,00 EUR naročilo, naj počaka z nadaljnjim izvedenskim delom, česar naj ne bi upošteval, v primerjavi z nadaljnjo argumentacijo, da sta predlagatelja odobrila višino do 177.000,00 EUR. Odločitev je dejansko in pravno zmotna tudi zato, ker sta predlagatelja neupravičeno obogatena za 132.868,08 EUR. Storitve v njuno korist so bile opravljene, zato jih morata plačati že v tem postopku. Do prejema izpodbijanega sklepa pritožnik ni bil seznanjen z dejstvom, da sodišče njegovih računov ne bo upoštevalo. Zato se na neupravičeno obogatitev prej ni mogel sklicevati.

5. Na vročeno pritožbo sta odgovorila prvi in drugi predlagatelj. Predlagata njeno zavrnitev. Opozarjata, da je bil za izvedenca zavezujoč sklep o postavitvi izvedenca, da je nekajkrat obvestil sodišče o povečanju nagrade in stroškov, na poziv predlagateljev, ker je znesek neprestano rasel, pa sporočil celoten obseg stroškov, kar sta predlagatelja odobrila in to z izrecno pisno korespondenco tudi potrdila. Od tedaj naprej sodišča ni več obveščal, da navedeni znesek ne zadostuje. Izdani sklep je zato pravilen. Neupravičene obogatitve ni, ker predlagatelja nista bila v razmerju z izvedencem.

6. A. S. (sedmi nasprotni udeleženec in nasprotni predlagatelj) izpodbija sklep zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sklep nasprotuje samemu sebi, ker ni jasno, na katere zadeve se nanaša in ker ni jasnih razlogov o stroških v zadevah I R 220/2011, oziroma kaj je z založenim predujmom 3.000,00 EUR, ki ga je po sklepu z dne 7.4.2011 plačal sam. Ponovno ni bilo spoštovano načelo kontradiktornosti (prepozno vročanje dodatnih stroškovnikov nasprotnim udeležencem). Sodišče se tudi ni opredelilo do vseh pritožnikovih navedb (o absolutno previsokem ceniku, o naravi dela izvedenca in njegovih stroških). Napačno je stališče, da bo o utemeljenosti in upravičenosti odmerjenih stroškov odločalo sodišče v pravdnem postopku. O stroških izvedenca bo že pravnomočno odločeno in se v pravdnem postopku delijo po načelu uspeha v pravdi. Priglaša pritožbene stroške.

7. Drugi nasprotni udeleženec A. R. sklep izpodbija zaradi absolutnih bistvenih kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo tako, da se izvedencu odmeri nagrada po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, kar naj nosijo predlagatelji. Podredno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, v obeh primerih s plačilom njegovih pritožbenih stroškov. Ponovno graja izbiro izvedenca in aktivnosti sodišča pri iskanju izvedenca iz Slovenije. Postavljeni izvedenec je zaračunal delo po cenah v Nemčiji, kar močno odstopa od cen izvedenskega dela v Sloveniji. To ne more biti v škodo nasprotnim udeležencem. Nagrado in stroške je treba odmeriti v okviru veljavnega Pravilnika. Sporno je, da je izvedenec nadaljeval z delom kljub drugačnim navodilom sodišča. Očitno je širil svoje delo preko odredbe sodišča in dejansko preiskoval vsebino posameznih dokumentov. Vprašljivo je, ali so bili tako visoki stroški zavarovanja sploh potrebni. Pritožniku niso bili predloženi zavarovani dokazi. Zato obsega opravljenega dela ne more preveriti. Cenik je pretirano visok. Previsoka je urna postavka. Nepotrebni in neupravičeni so stroški letalskih kart, stroški prenočitve pa pretirani. Uvod in obrazložitev sklepa sta v nasprotju glede predlagateljev.

8. Na pritožbi nasprotnih udeleženec so odgovorili izvedenec ter prvi in drugi predlagatelj.

9. Izvedenec predlaga zavrnitev obeh pritožb. Zavrača uporabo pravilnika. Celotni znesek je bil naložen v plačilo prvemu in drugemu predlagatelju, ki sta ga že izvedla in je pritožba A. S. o tem, koliko odpade nanj, nerelevantna. Tudi ostale pritožbene navedbe so neutemeljene. Priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

10. Prvi in drugi predlagatelj opozarjata na specifiko obravnavanega izvedenskega dela in poskuse sodišča, da najde izvedenca v Sloveniji. Tehnični postopki utemeljujejo višino urne postavke, obseg opravljenega dela pa priznano nagrado. Izvedenec ni širil svojega dela mimo in preko odredbe sodišča. Opravljeno delo (zavarovane dokaze) je skladno s sklepom predložil sodišču. Sklep ne bremeni nasprotnih udeležencev. Ko bosta predlagatelja stroške uveljavljala v pravdi, jih bodo nasprotni udeleženci tam lahko izpodbijali. Njihove pravice v tem postopku niso bile kršene. Predlagata, naj pritožbeno sodišče njihovim pritožbam ne ugodi.

11. Z drugim sklepom I R 171/2011 z dne 9.5.2013 je sodišče odločilo o stroških za postopek zavarovanja, ki jih je priglasil prvi nasprotni udeleženec U. G. V plačilo jih je naložilo predlagateljema, in sicer v odmerjeni višini 1.308,24 EUR, v roku 15 dni, sicer z zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev.

12. Pritožbo zoper ta sklep vlagata prvi in drugi predlagatelj. Izpodbijata ga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlagata spremembo z zavrnitvijo zahtevka, podrejeno razveljavitev in vrnitev prvemu sodišču v ponovno odločanje. Zahtevata povračilo pravdnih stroškov. Navajata, da so sicer pravilno odmerjeni odvetniški stroški, vendar slednji bremenijo izključno nasprotna udeleženca. 167. člen ZPP ne predvideva njihovega plačila, pač pa le povračilo tistih stroškov, ki se nanašajo na sam postopek dejanskega zavarovanja dokazov, ki se jim nasprotni udeleženec ne more izogniti. Odvetniški stroški so v njegovi dispoziciji, zato mu ne pripadajo. O njih bo sodišče odločalo v pravdnem postopku. Absurdno je, da bi morala predlagatelja že zdaj plačati nasprotnemu udeležencu stroške, če jima bo on v pravdi dolžan povrniti tisto, kar bi mu zdaj plačala. Zoper nasprotnega udeleženca teče namreč že druga pravda, česar sodišče ni upoštevalo. Sklep je pomanjkljiv.

13. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec. Predlaga njeno zavrnitev, potrditev izpodbijanega sklepa in priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

14. Pritožbe niso utemeljene.

O SKLEPU O ODMERI NAGRADE IN STROŠKOV IZVEDENCU

15. Sodišče je ponovno odločalo o nagradi in stroških izvedenca v postopku za zavarovanje dokazov, potem ko je bila prvotna odločitev o delnem priznanju nagrade in stroškov razveljavljena s sklepom I Cp 3109/2012 z dne 21.11.2012. Že tedaj je bilo pritožnikom pojasnjeno, da je izbira izvedencev v pristojnosti sodišča in da pri njej ni vezano na predloge strank. O izbiri se lahko izjavijo in zahtevajo (tudi) izločitev izvedencev. Iz podatkov spisa izhaja, da so to pravico izkoristili. Prvotni postavljeni izvedenec iz Slovenije je bil izločen, izbran izvedenec iz tujine, poskusi sodišča za izbiro drugega izvedenca iz Slovenije so ostali neuspešni. Izbire izvedenca ni mogoče izpodbijati v pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov za izvedenčevo delo, ki je predmet tega postopka, in v katerem se presoja le pravilnost odmere. Zato na vnovične pritožbene navedbe A. R. o neupravičeni in nesmotrni izbiri izvedenca pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo.

16. Kadar sodišče izvedeniško delo zaupa strokovni instituciji, ki nima statusa sodnega izvedenca, kot je primer v obravnavani zadevi, zanjo ne veljajo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami; v nadaljevanju: Pravilnik). Nasprotno naziranje pritožnika R. je treba kot zmotno zavrniti. Izvedenčeva pravica do plačila za opravljeno delo se v takem primeru presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava, ker je sodišče v obravnavanem postopku pravilno upoštevalo. Glede na naravo zaupanega dela (po pravilih forenzične stroke narediti kopije diskov službenih računalnikov in podatkov s telefonov, ki so jih uporabljali nasprotni udeleženci, jih zavarovati, pripraviti o tem pisni izvid, izvesti postopek vpogleda v zavarovanje dokazov z nasprotnimi udeleženci ter zavarovane dokaze izročiti sodišču – sklep na red. št. 35) je pri presoji utemeljenosti priglašene nagrade in stroškov pravilno izhajalo iz splošnih pravil o podjemni pogodbi. Zanjo se plačilo določi s pogodbo (dogovorom) med sodiščem kot naročnikom in izvedencem – bodisi po njegovem ceniku bodisi po njegovem predračunu oziroma ponudbi (člen 642 in naslednji obligacijskega zakonika – OZ). Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje sta ga morala v obravnavanem primeru odobriti prvi in drugi predlagatelj kot plačnika predlaganega zavarovanja dokazov (167. člen zakona o pravdnem postopku – ZPP), saj v nasprotnem primeru sodišče zavarovanja oziroma tega dokaza ne bi izvajalo (tretji odstavek 153. člena ZPP).

17. Z vročitvijo sklepa o postavitvi izvedenca ter njegovih vlog – cenika, računov s specifikacijami v overjenih prevodih – je bila nasprotnim udeležencem v ponovljenem postopku omogočena pravica do izjave o nagradi in stroških izvedenca. Tudi v tem delu so jo izkoristili, grajali sporočeno izhodiščno ceno urne postavke izvedenca, skupno ceno in stroške, ki jih je priglašal izvedenec. Do njihovih ključnih ugovorov se je sodišče opredelilo v točkah 30-39 sklepa, o ugovorih pritožnika A. S. izrecno v točki 33 sklepa. Njegova nasprotna pritožbena graja in očitki o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP so neutemeljeni.

18. Nagrado in stroške je sodišče izvedencu priznalo do višine, opredeljene v njegovem trikrat zvišanem predračunu, ki sta ga odobrila prvi in drugi predlagatelj kot plačnika stroškov predlaganega zavarovanja dokazov. V presežku je zahtevek upoštevaje tretji odstavek 643. člena OZ zavrnilo.

19. Pritožbeno sodišče pritrjuje njegovi dokazni oceni in odločitvi, da je izvedenec opravičen do ugotovljene višine nagrade in stroškov. V točki 37 in 38 sklepa je ugotovilo, da je naloženo delo opravil in zavarovane dokaze skladno s sklepom o postavitvi izročil sodišču. V dejanskem pogledu ima ocena oporo v podatkih spisa, v pravnem pa v prvem odstavku 268. člena ZPP. Pritožbeni pomisleki A. R., da delo ni opravljeno, ker mu zavarovani dokazi niso bili vročeni, so zato neutemeljeni.

20. Poleg nagrade je izvedencu pravilno priznalo tudi priglašene stroške do ugotovljene višine. Do njih je upravičen na podlagi 249. člena ZPP. Izvedencu je bilo naloženo, da opravi delo v Sloveniji. S tem so mu nastali priznani stroški. Pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni sodišča, da so primerni. V pritožbi ponovljeni očitki A. R. o pretiranosti so s pravilnimi razlogi zavrnjeni že v točki 31 izpodbijanega sklepa, tako da dokazne ocene in odločitve sodišča prve stopnje pritožnik z njimi ne more v ničemer omajati.

21. Pritožbeno sodišče nima pomislekov niti o pravilnosti odločitve o višini nagrade, ki jo izpodbijajo pritožniki, zlasti izvedenec. Višina nagrade in stroškov izvedenca je bila določena na podlagi izvedenčevega predračuna – ocene, ko sta ga potrdila predlagatelja. Taka so tudi materialnopravna izhodišča, ki jih je sodišče pravilno upoštevalo. Če je pogodbena cena določena po podjemnikovem predračunu (oceni), je pogodba sklenjena, ko naročnik potrdi predračun oziroma na drug (konkludenten) način izrazi soglasje z naročilom posla za predračunsko (ponudbeno) vrednost. Drži, da zaradi specifike naloženih del izvedenec v obravnavanem primeru v svojih prvih dveh ocenah za pravilnost oziroma dokončno ceno ni jamčil. Vendar ga je sodišče že v sklepu o postavitvi zavezalo k obveščanju o morebitni višji ceni, mu po prejetih dveh sporočilih o zvišanju cene izrecno prepovedalo nadaljnje izvajanje dela in ga dovolilo šele in v obsegu, ko se je na podlagi korespondence med predlagateljema in izvedencem prepričalo, da je bilo nadaljnje delo s strani predlagateljev odobreno in do katere višine. Izvedenec je ne glede na vsa ta opozorila z delom nadaljeval brez nadaljnjih obvestil o zvišanju cene in brez nadaljnje odobritve s strani sodišča in predlagateljev. Ob takih ugotovitvah (točke 8 do 16 sklepa), ki jih pritožbeno sodišče sprejema, ker imajo oporo v pravilno in popolno ocenjenih podatkih spisa, je pravilna odločitev, da izvedenec ni upravičen do višje izvedenine, kot sta jo na podlagi dokončnega predračuna za celotno nagrado in stroške odobrila predlagatelja in sprejelo sodišče. Pravilno so ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva. Pojasnilna dolžnost za zvišanje cene je bila na strani izvedenca (tretji odstavek 643. člena OZ), kar izhaja že iz samega sklepa o postavitvi izvedenca. Dodatnih pojasnil sodišča izvedencu v smislu 12. člena ZPP, za kar se zavzema izvedenec v pritožbi, ni bilo treba. Izvedenec je strokovnjak in ne prava neuka stranka, svoje delo mora opravljati s pričakovano profesionalno skrbnostjo. Po pravilnih ugotovitvah sodišča ni upošteval pojasnilne dolžnosti, ki se je od njega pričakovala glede na konkretne značilnosti pogodbe oziroma izvedeniškega dela, ki mu je bilo naročeno. Svojih opustitev pri obveščanju o povečanem obsegu dela ne more opravičiti z izdanimi računi, saj se slednji izdajajo po tem, ko je posel že opravljen. Tudi absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ni zagrešilo. Izvedenčeve pritožbene navedbe, da za nasprotovanje predlagateljev o višji ceni ni vedel, so ovržene že s korespondenco med njim in predlagateljema, na katero se je oprlo sodišče (točka 16 sklepa). Iz podatkov spisa izhaja, da mu je bila vročena tudi vloga predlagateljev, v kateri sta izrecno nasprotovala višjemu plačilu od dogovorjenih in založenih zneskov. Nasprotne pritožbene navedbe so torej protispisne. Kot take je treba zavrniti tudi izvedenčeve ugovore, da bi z delom prenehal, če bi vedel, da ga predlagatelja ne bosta odobrila in da je z delom nadaljeval zaradi nujnosti zadeve. V tem delu izvedenec sam s seboj prihaja v nasprotje, saj se enkrat na nujnost dela izgovarja, drugič ga negira. Podatki spisa in ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih izvedenec niti ne izpodbija, pa kažejo, da je z delom nadaljeval celo ob izrecni prepovedi sodišča. To pomeni, da do plačila ne more biti upravičen niti kot poslovodja brez naročila (prim. prvi odstavek 204. člena OZ), oziroma le do višine, kot sta jo kasneje odobrila predlagatelja (206. člen OZ). To pa je spet znesek, ki ga je ugotovilo in o njem odločilo sodišče, upoštevaje sicer pravno podlago tretjega odstavka 643. člena OZ. Po njej je sankcija za kršitev pojasnilne dolžnosti podjemnika o zvišanju cene zaradi večjega obsega del izguba pravice zahtevati zvišanje plačila od dogovorjenega in je sprejeta odločitev pravilna.

22. Po povedanem izvedenec ne more z ničemer omajati sprejete odločitve. Tudi s sklicevanjem na v pritožbi prvič izpostavljena dejstva v smeri neupravičene pridobitve predlagateljev ne. Ker se nanje na prvi stopnji ni skliceval, čeprav je vedel, da predlagatelja zvišanju nagrade nasprotujeta, gre za neupravičene in neupoštevne pritožbene novote, na katere ni treba odgovarjati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

23. Odgovoriti je treba še na očitke o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavljajo vsi pritožniki.

24. Neskladja med izrekom in obrazložitvijo glede predlagateljev ni. Drži, da so v uvodu navedeni predlagatelji v vseh treh zadevah, ki so bile v postopku na podlagi člena 300 ZPP združene v enotno obravnavo. Vendar se izrek in obrazložitev v točki 16, ki jo kot nejasno izpostavljata pritožnika S. in R., skladna, odločitev pa dovolj jasno in razumljivo obrazložena za vse udeležence postopka. Da je obveznost plačila naložena le predlagateljema postopka I R 171/2011, ker sta prevzela plačilo nagrade in stroškov za celotni postopek, vključno s kasneje pridruženo zadevo I R 220/2011 (v kateri je bil predlagatelj pritožnik S.), potrjuje tudi dejstvo, da sta slednja naloženo obveznost že v celoti poravnala, kot to izhaja iz podatkov spisa in navedb izvedenca. Nenazadnje sklep tako razume tudi pritožnik sam, saj to pove v pritožbi in so njegovi očitki o nejasnosti sklepa odveč. Obrazložena so tudi vsa pravno odločilna dejstva. Vračanje morebitnega neporabljenega predujma sodi med opravila pri poslovanju s sodnimi pologi (355. člen Sodnega reda). Odreja jih sodnik, ki vodi postopek, na katerega se polog nanaša. Torej ni predmet odločanja v tem postopku oziroma sklepa o nagradi in stroških izvedenca, za katerega je bil sodni polog založen. Zato sodišču v izpodbijanem sklepu ni bilo treba razlagati, kako bo poslovalo s predujmom, ki ga je založil pritožnik S. v postopku I R 220/2011. Plačan je bil za prvega izvedenca, ki je bil na predlog prvega in drugega predlagatelja zaradi podvajanja dela razrešen in nato postavljen isti izvedenec, kot v zadevi I R 171/2011. Zanj pa sta, kot že rečeno, prevzela plačilo stroškov in nagrade prva dva predlagatelja (prim. podatke spisa I R 220/2011).

25. Pritožbeno sodišče ne najde s strani izvedenca očitanih protislovij in nasprotij v sklepu. V točkah 8-16 je sodišče natančno povzelo celoten potek postopka o dogovoru glede cene in obsega izvedenčevega dela, na katerega je oprlo svojo odločitev. Zanjo je navedlo jasne in razumljive dejanske in pravne razloge. Izvedenčevo nestrinjanje z dokazno oceno ne zadošča za očitke o kršitvi postopka. Sklep tudi ni obremenjen z njo, kajti dokazna ocena o izvedenčevi opustitvi pojasnilne dolžnosti, nadaljevanju opravljenega dela kljub izrecni prepovedi sodišča in neodobritvi dela s strani prvega in drugega predlagatelja nad s predujmi založenimi zneski je natančna, skrbna in celovita.

26. Pritožbeni razlogi niso podani. Pravilno in popolno je ugotovljeno dejansko stanje o vseh odločilnih dejstvih, nanj pa pravilno uporabljeno materialno pravo. Ker sklep ni obremenjen z uveljavljenimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, je pritožbeno sodišče pritožbe vseh treh pritožnikov zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

O SKLEPU O STROŠKIH NASPROTNEGA UDELEŽENCA U. G. 27. Odločitev o priglašenih stroških nasprotnega udeleženca, ki so mu nastali v postopku zavarovanja dokazov, je sprejeta ob pravilni uporabi 167. člena ZPP. Predlagatelj, ki predlaga zavarovanje dokazov, nosi stroške tega postopka, vključno s stroški sodelovanja nasprotne stranke. Vsaj začasno mu jih mora povrniti. Če jih priglasi (v kasnejši) pravdi, v kateri uspe, pa jih lahko dobi povrnjene. Drugačno pravno naziranje, ki ga ponuja pritožba in sodišču neutemeljeno očita napačno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z že sproženimi pravdami zoper nasprotnega udeleženca, je zmotno.

28. Med pravdne stroške sodijo tudi stroški odvetniškega zastopanja, ki jih je za sodelovanje v postopku zavarovanja dokazov priglasil nasprotni udeleženec. Sodišče mu jih je odmerilo ob pravilni uporabi odvetniške tarife, česar pritožba niti ne izpodbija. Zmotno pa je naziranje, da nasprotni udeleženec za povračilo odvetniških stroškov v postopku zavarovanja dokazov ni upravičen. Tako kot predlagateljevi stroški so tudi stroški nasprotne stranke del pravdnih stroškov. Ti pa obsegajo tudi nagrado za delo odvetnikov (drugi odstavek 51. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo navedena pravna pravila in o stroških nasprotnega udeleženca pravilno odločilo.

29. Ker pritožbeni razlogi niso podani, sklep pa tudi ni obremenjen z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

30. Pritožniki s pritožbami niso uspeli. Vlagatelji odgovorov na pritožbe pa z njimi niso prispevali k odločitvi na pritožbeni ravni. Zato naj vsak nosi svoje stroške postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP).