Jedro

V zahtevi za odstavitev izvršitelja morajo biti zatrjevana vsa relevantna dejstva glede na abstraktno pravno normo iz devetega odstavka 44.a člena ZIZ, torej dejstva o dejanskih okoliščinah in dokazi, s katerimi naj se ta dejstva ugotavljajo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je predlog upnika za določitev novega izvršitelja zavrglo.

2. Zoper tak sklep se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga spremembo sklepa tako, da se njegovemu predlogu ugodi, podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške, za katere predlaga, da jih sodišče naloži v plačilo dolžniku. Kot bistveno izpostavi, da je upnik predlagal zamenjavo izvršitelja zaradi njegovega nekvalitetnega oziroma nestrokovno opravljenega dela skladno z določbo devetega odstavka 44.a člena ZIZ, pri čemer v nadaljevanju citira besedilo devetega odstavka 44.a člena ZIZ. Meni, da je s svojim predlogom v celoti postopal v skladu s citiranim določilom, sodišče pa je njegov predlog popolnoma neutemeljeno in neupravičeno zavrnilo, odločitev pa oprlo na določbo 44. a člena v povezavi z 288. členom ZIZ, ki govori o izločitvi izvršitelja. Poudarja, da je že iz samega spisa jasno razvidno, da izvršitelj svojega dela ne opravlja korektno in skladno z zakonodajo oziroma v zakonsko določenih rokih ter opisuje ravnanje izvršitelja, ki po mnenju upnika izkazuje utemeljenost upnikovega predloga. Meni, da je zadostil vsem pogojem, ki jih določa in zahteva deveti odstavek 44.a člena ZIZ, to je, da je predlagal zamenjavo izvršitelja iz razloga, ker ta ne opravlja svojih nalog skladno z določbami zakona, in predlagal novega izvršitelja. Opozarja, da je enačenje sodišča med odstavitvijo in izločitvijo izvršitelja v celoti nepravilno in neupravičeno. Naziranje sodišča, da ZIZ ne predvideva zamenjave izvršitelja, je povsem napačno, saj ravno deveti odstavek 44.a člena ZIZ predvideva možnost določitve novega izvršitelja, v kolikor ta svojega dela ne opravlja korektno in v zakonsko določenih rokih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZIZ v četrtem odstavku 44.a člena strankam omogoča, da zahtevajo izločitev izvršitelja iz razlogov po drugem in tretjem odstavku 288. člena ZIZ(1), v devetem odstavku 44.a člena pa, da zahtevajo odstavitev izvršitelja v primeru, če izvršitelj v posamezni zadevi ne opravlja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja v rokih, ki jih določa ZIZ in podzakonski predpisi. Termina “zamenjava“ izvršitelja, kot ga je uporabil upnik v vlogi z dne 27. 2. 2015, zakon ne uporablja. Zaradi tega, in ker je upnik v vlogi navedel zgolj, da prosi za zamenjavo zaradi nekvalitetno in nestrokovno opravljenega dela, je postopanje prvostopenskega sodišča, ki je vlogo obravnavalo po obeh določilih, smiselno logično in pravilno.

5. Zahtevo za izločitev izvršitelja iz razlogov po drugem in tretjem odstavku 288. člena ZIZ lahko stranke podajo v osmih dneh od prejema sklepa o izvršbi. Ker v obravnavani zadevi upnik ni podal zahteve v tem roku(2), temveč šele 27. 2. 2015, je prvostopenjsko sodišče njegov predlog utemeljeno zavrglo.

6. Ne držijo pritožbene trditve, da je sodišče za obravnavo upnikovega predloga uporabilo le četrti odstavek 44.a člena ZIZ. Iz 7. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko sodišče ugotavlja, da upnik ni izkazal pogoja obstoja po devetem odstavku 44.a člena ZIZ, je razvidno, da je njegovo zahtevo presojalo tudi po tem določilu.

7. V nasprotju s pritožbo drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da iz upnikovega zahtevka, v katerem ta zaradi nekvalitetnega oziroma nestrokovno opravljenega dela prosi za zamenjavo izvršitelja, ne izhaja utemeljenost tega zahtevka po materialnem pravu. Sodišče izvršitelja po devetem odstavku 44.a člena ZIZ odstavi, če izvršitelj v posamezni izvršilni zadevi ne opravlja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja v rokih, ki jih določa ZIZ in podzakonski predpisi(3). V zahtevi za odstavitev izvršitelja morajo biti zatrjevana vsa relevantna dejstva glede na abstraktno pravno normo iz devetega odstavka 44.a člena ZIZ, torej dejstva o dejanskih okoliščinah(4) in dokazi, s katerimi naj se ta dejstva ugotavljajo.

8. Zahtevek upnika, ko upnik zgolj zatrjuje nekvalitetno in nestrokovno delo izvršitelja, teh pravotvornih dejstev nima. V zahtevku ni zatrjevanih dejstev in predlaganih dokazov, kot jih zahteva določilo devetega odstavka 44.a člena ZIZ. Upnik bi moral podati konkretne trditve in dokazne predloge, iz katerih bi izhajalo, da izvršitelj ni začel z opravo izvršilnih dejanj v rokih določenih v ZIZ in podzakonskih aktih in da v rokih določenih v ZIZ in podzakonskih aktih po opravljenih dejanjih izvršbe in zavarovanja ni sestavil poročila in obračuna, torej trditve, ki jih sodna praksa zahteva v okviru tako imenovanega substanciranja, to je zahteve po konkretizaciji zakonskega abstraktnega dejanskega stanu. Ker iz trditev o dejstvih iz zahtevka upnika ne izhaja utemeljenost zahteve po materialnem pravu, je upnikov zahtevek nesklepčen. Kot takega bi ga sicer moralo sodišče prve stopnje zavrniti in ne zavreči. Ker pa je takšna odločitev v škodo pritožnika, sodišče druge stopnje v odločitev ni posegalo (359. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Upnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Drugi odstavek 288. člena ZIZ glasi: „Izvršitelj ne sme opravljati dejanj izvršbe in zavarovanja v zadevah, iz katerih neposredno ali posredno izhajajo pravice in obveznosti zanj, za njegovega zakonca ali osebo, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu do četrtega kolena ali za osebe, katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali pooblastitelj stranke ali udeleženca, ali za pravne osebe, pri katerih je član, ustanovitelj ali družbenik, ali član njenih organov, ali če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.“ Tretji odstavek 288. člena ZIZ glasi: „Izločitveni razlog je podan tudi v primeru, če okoliščine iz prejšnjega odstavka obstajajo v razmerju do izvršiteljevega namestnika ali pomočnika.“ Op. št. (2) : Upniku je bil sklep o izvršbi z dne 24. 10. 2011, v katerem je bil določen izvršitelj, vročen 26. 10. 2011 (vročilnica red. št. 2).

Op. št. (3) : Določba devetega odstavka 44.a člena predstavlja abstraktno pravno normo in v njej je določen pravni standard.

Op. št. (4) : Vsa dejstva, na katera upnik opira svoj zahtevek.