Jedro

Pogoj izvršene pogodbe pomeni, da zakon ob hkratni predpostavki, da gre za prepoved manjšega pomena, ne jemlje učinkov tistim pravnim poslom, ki so s svojo realizacijo že učinkovali. Konvalidacija zato ne pride v poštev takrat, ko je treba izpolnitev ene od strani v dvostranski pogodbi šele uveljaviti.

V predmetni zadevi pogoji za konvalidacijo niso izpolnjeni, saj toženka svoje obveznosti ni v ničemer izpolnila in tako ni izpolnjen pogoj za veljavnost pogodbe, ki ji manjka oblika. Povedano še drugače, ker stranki v celoti oziroma vsaj v pretežnem delu svojih pogodbenih obveznosti nista izpolnili, ni moč šteti, da je sporna ustna prodajna pogodba konvalidirala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti toženi stranki stroške tega pritožbenega postopka v znesku 466,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (prav: sodbo in sklepom) pod I. točko izreka zavrnilo tožbeni zahtevek (1.) na ugotovitev, da je solastniški delež tožnice na nepremičnini ⁵/₈ , (2.) na ugotovitev, da je med tožnico kot kupovalko in toženko kot prodajalko sklenjena prodajna pogodba za ¹/8 delež na stanovanju, (3.) na predložitev listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo, in sicer prodajne pogodbe za nepremičnino z vsebino, kot to izhaja iz izpodbijane sodbe, (3.A) na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim se dovoljuje vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v korist tožnice do ¹/8, (B.) da v kolikor toženka navedenega ne bo storila, da bo zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila ta sodba, ter (4.) na povrnitev stroškov. Pod II. točko izreka je odločilo, da bo o podrednem zahtevku kot stvarno pristojno odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Pod III. točko izreka pa je tožnici naložilo, da toženki povrne pravdne stroške.

2. Tožnica v pravočasni pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uveljavljana kršitev načela proste dokazne ocene zaradi neupoštevanja metode iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni podana. Pritožba namreč kakšnih trditev o konkretni neskladnosti dokazne ocene prvega sodišča s formalnimi okviri proste dokazne ocene ne podaja, saj sploh ne pojasni, glede katere konkretne odločilne ugotovitve dokazna ocena ni vestna, skrbna ter analitično sintetična. Zgolj s posplošeno trditvijo o kršitvi postopka, pa tudi brez utemeljitve o vplivu kršitve na sodbo, pritožba z uveljavljanjem relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne more biti uspešna (prvi odstavek 339. člena ZPP).

6. Pritožbena navedba, da je tožnica trditve o plačilu kupnine dokazala s poplačili kredita, predstavlja kritiko ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa uveljavljane postopkovne kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Pritožbeno ni sporno, da je tožnica izpolnila toženkino obveznost odplačila kredita, da toženka ni mogla vrniti tožnici teh zneskov denarja, da sta zato tožnica in toženka ustno dogovorili, da se bo znesek 15.167,00 EUR, ki ga je namesto toženke plačala tožnica, upošteval kot kupnina za 1/8 toženkine nepremičnine ter da bosta o tem sklenili pisno pogodbo v notarski pisarni. Nadalje ni sporno niti, da pravdni stranki pisne prodajne pogodbe, s katero bi prenesli toženkin solastni del na nepremičnini na tožnico, nikoli nista sklenili, saj se tožnica ni odzvala vabilu za obisk v notarski pisarni.

8. Tožnica meni, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi gornjih dejstev, ki jih tudi sama izpostavlja v pritožbi, po ugotovitvi, da je bilo doseženo soglasje volje in da je bil ustni dogovor med strankama izpeljan, šteti, da je posel konvalidiral ter da bi zato moralo ugoditi primarnemu zahtevku.

9. Pritožbeno stališče o konvalidaciji prodajne pogodbe ni pravilno. Po 58. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega. Pogoj izvršene pogodbe pomeni, da zakon ob hkratni predpostavki, da gre za prepoved manjšega pomena, ne jemlje učinkov tistim pravnim poslom, ki so s svojo realizacijo že učinkovali. Konvalidacija zato ne pride v poštev takrat, ko je treba izpolnitev ene od strani v dvostranski pogodbi šele uveljaviti.

10. V predmetni zadevi pogoji za konvalidacijo niso izpolnjeni, saj toženka svoje obveznosti ni v ničemer izpolnila in tako ni izpolnjen pogoj za veljavnost pogodbe, ki ji manjka oblika. Povedano še drugače, ker stranki v celoti oziroma vsaj v pretežnem delu svojih pogodbenih obveznosti nista izpolnili, ni moč šteti, da je sporna ustna prodajna pogodba konvalidirala. Že iz tega razloga, ko tako niso izpolnjeni pogoji za konvalidacijo prodajne pogodbe, s katero je tožnica utemeljevala svoj primarni tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje ravnalo materialnopravno pravilno, ko je ta tožbeni zahtevek zavrnilo.

11. Tožnica prvostopne odločitve o (ne)pristojnosti pod II. točko izreka ter stroškovne odločitve pod III. točko izreka obrazloženo ne izpodbija.

12. Ker niso podani niti uveljavljani razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in prvostopno odločitev potrditi (353. člen ZPP).

13. Tožnica, ki s pritožbo ni uspela, je toženki poleg stroškov, nastalih v zvezi z obravnavanjem primarnega zahtevka pred prvostopnim sodiščem, dolžna povrniti še potrebne pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena, šesti odstavek 163. člena, prvi odstavek 154. člena ter prvi odstavek 155. člena ZPP). Ti predstavljajo stroške, ki so toženki nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo, ter znašajo 466,65 EUR (odmera, temelječa na Odvetniški tarifi, je razvidna iz specificiranega stroškovnika v spisu na listovni številki 542). V kolikor tožnica tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnila, je dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 13.12.2006).

-------------------------------

1Tožnica podredno zahteva plačilo 25.577,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2012 dalje do plačila.

2Za pogodbe, ki se nanašajo na stvarne pravice na nepremičninah, 52. člen OZ zahteva sklenitev v pisni obliki.

3Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 419/2011. z dne 26. 11. 2014.

4Pritožbeno sodišče je vezano na prvostopno odločitev o stroških, po kateri odločitev o stroških v zvezi s primarnim zahtevkom ni odvisna od odločitve o podrednem zahtevku.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 58

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.