Jedro

Sodišče mora pri odločanju o tem, katere stroške mora nasprotna stranka povrniti stranki, ki je v postopku uspela, upoštevati tudi odvetnikovo obveznost plačila davka na dodano vrednost od tistih stroškov odvetniškega zastopanja, ki jih prizna odvetniku po prvem odstavku 155. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka tako spremeni, da se dovoli izvršba še za znesek 1.162,42 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.10.1999 dalje do plačila.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Kočevju opr.št. K 2/99 z dne 22.4.1999 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr.št. Kt 682/99, z dne 6.9.1999, upniku zoper dolžnico dovolilo izvršbo zaradi izterjave 54.608,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.4.1999 dalje do plačila, stroškov izvršilnega predloga odmerjenih na 15.618,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa, to je 26.10.1999 dalje do plačila ter vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o odmeri dalje do plačila, in sicer z izvršbo na denarno terjatev dolžnice in izvršbo na premičnine. V II. točki izreka sklepa pa je kot neutemeljen zavrnilo predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na odmero stroškov v višini 19% zneska davka na dodano vrednost na ugotovljene stroške.

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik. Izpodbija ga v delu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo tisti del predloga za izvršbo, ki se nanaša na plačilo davka na dodano vrednost od odmerjenih odvetniških storitev (točka II izreka sklepa) in sicer iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je upnik dolžan plačati svoji pooblaščenki poleg stroškov iz odvetniške tarife, še davek na dodano vrednost v višini 19 % od odmerjenih stroškov, kar je pooblaščenka kot davčna zavezanka po Zakonu o davku na dodano vrednost dolžna obračunati. 3. člen tega zakona namreč določa, da se od vsake opravljene storitve, ki jo opravi davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje dejavnosti na območju Republike Slovenije, obračuna in plačuje davek na dodano vrednost (DDV). Stopnja 19 % je določena v 254. členu tega zakona, prav tako to določa 37. člen Pravilnika o izvajanju davka na dodano vrednost. Tako je upnik dolžan plačati svoji pooblaščenki poleg zneska ugotovljenega na podlagi odvetniške tarife in vrednosti točke, še 19 % DDV, zato v tem postopku upravičeno tudi zahteva povračilo celotnega zneska, vključno z DDV. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, saj bi v tem primeru poleg določb odvetniške tarife bilo potrebno upoštevati še novejšo zakonodajo s tega področja, to je zakon o davku na dodano vrednost. Pritožba je utemeljena.

Drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife določa, da so stroški zastopanja skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki jih ima odvetnik v zvezi z nudenjem pravne pomoči. Vsi stroški zastopanja so po prvem odstavku 21. člena Zakona o davku na dodano vrednosti (Ur. l. RS št. 89/98; ZDDV) tudi davčna osnova, od katere plača odvetnik davek na dodano vrednost. Zakon o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi določbe 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku, v prvem odstavku 155. člena določa, da upošteva sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Pri tem odmeri nagrado in druge stroške, ki jih ima odvetnik v zvezi z zastopanjem stranke, po Odvetniški tarifi (drugi odstavek 155. člena ZPP). Izdatek v zvezi z zastopanjem pa je tudi obveznost plačila davka na dodano vrednost, kot to pravilno opozarja pritožba.

Zato mora sodišče pri odločanju o tem, katere stroške mora nasprotna stranka povrniti stranki, ki je v postopku uspela, upoštevati tudi odvetnikovo obveznost plačila davka na dodano vrednost od tistih stroškov odvetniškega zastopanja, ki jih prizna odvetniku po prvem odstavku 155. člena ZPP.

Upnik je pritožbi priložil tudi potrdilo Davče uprave Republike Slovenije, Davčnega Urada Kočevje, z dne 28.5.1999, iz katerega izhaja, da je pooblaščenka upnika, odvetnica A.A., davčni zavezanec za davek na dodano vrednost na podlagi prvega odstavka 76. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep pa v II. točki izreka tako spremenilo, da je izvršbo dovolilo še za znesek 1162,42 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.10.1999 dalje do plačila, ki predstavlja 19 % zneskov DDV na odmerjene stroške odvetniškega zastopanja (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Hkrati pa je tudi odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji izvršilni stroški.