Jedro

Ugovor, češ da se preživninski upravičenec več ne šola redno, ne predstavlja dovoljenega ugovornega razloga v izvršilnem postopku. Preživninska obveznost je določena s pravnomočno odločbo, zato ji v izvršilnem postopku ni mogoče ugovarjati. Če zaradi novih okoliščin otrok več ni preživninski zavezanec, je za ukinitev preživnine potrebno vložiti tožbo.

Izrek

Ugovor se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo z rubežem plače in z nalogom dolžnikovemu dolžniku, da mora po pravnomočnosti sklepa o izvršbi plačati oz. plačevati upnikoma njuno terjatev na hranilno knjižico njune matere.

Zoper sklep je ugovarjal dolžnik, ki navaja, da na podlagi dopisa Centra za socialno delo z dne 27.10.1998 ni več uradno dolžan plačevati preživnine za sina, ker je bil črtan iz evidence preživninskih upravičencev. Zato sodišču predlaga razveljavitev izvršbe v delu, ki se nanaša na sina. Obenem dolžnik še navaja, da ni nobenega tehtnega razloga, zaradi katerega bi preživnino za hčerko plačeval na hranilno knjižico njene matere. Preživnino je sicer pripravljen plačevati, vendar neposredno hčerki.

Sodišče prve stopnje je ugovor štelo za neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, ki o njem odloča kot o pritožbi.

Na ugovor sta odgovorila upnika, ki navajata, da sin še vedno hodi na predavanja ter da s fakultete ni bil izpisan. Odmerjena preživnina je tako ali tako simbolična. Ker pa živita oba v skupnem gospodinjstvu kot mati, menita, da je pravično, če se preživnina nakazuje na hranilno knjižico matere kot doslej.

Ugovor kot pritožba je neutemeljen.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da dolžnikove navedbe, češ da ni nobenega razloga, da bi preživnino plačeval na hranilno knjižico njune matere, ne predstavljajo dovoljenega ugovornega razloga (ti so našteti v 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Upnika imata vso pravico, da za sprejemanje dolžnih zneskov pooblastita svojo mati oziroma da predlagata, naj se preživnina nakazuje na njeno hranilno knjižico. Kot rečeno, dolžnikovo upiranje takšnemu načinu izvršbe ne predstavlja dovoljenega ugovornega razloga.

Glede dolžnikovih navedb, češ da njegov sin več ni preživninski upravičenec, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je preživninska obveznost dolžnika določena s pravnomočno sodbo. Takšna obveznost ne ugasne avtomatično, marveč jo je mogoče ukiniti na tak način, kakor je bila ustanovljena. To pa je v pravdnem postopku s tožbo na ukinitev preživnine. Dolžnikove ugovorne navedbe torej tudi v tem delu ne predstavljajo nobenega izmed v 55. členu ZIZ predvidenih ugovornih razlogov. Še najbližje dolžnikovim navedbam je ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ (če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov). Posamezne preživninske terjatve izvirajo iz upnikove pravice do preživnine. Dolžnik v obravnavani zadevi pa ugovarja pravici sami, ta pa je bila, kot rečeno, določena s pravnomočno odločbo in nanjo je izvršilno sodišče vezano.

Ker je ugovor kot pritožba iz navedenih razlogov neutemeljen, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno izpodbijani sklep potrditi.