Jedro

Glede na jasno in nedvoumno vsebino posojilne pogodbe, ki potrjuje navedbe posojilodajalca, je ugotovitev v izpodbijani odločitvi, da tožeča stranka objektivnega (vsebinskega) pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, po presoji sodišča pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 266/2016. Ugotavlja, da tožeča stranka ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prve alinee prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Podrobneje povzema potek pravdnega postopka v navedeni pravdni zadevi, v kateri A.A. kot tožeča stranka po tožbi z dne 18. 11. 2016 zoper tožečo stranko kot toženo stranko v tej pravdni zadevi zahteva plačilo 3.000,00 EUR s pripadki. Tožnik (v pravdni zadevi) je s tožečo stranko v tem upravnem sporu sklenil posojilno pogodbo, s katero je dal tožeči stranki kot posojilojemalcu kratkoročno posojilo v višini 3.000,00 EUR, tožeča stranka oziroma prosilec brezplačne pravne pomoči pa se je posojilo zavezala vrniti najkasneje en dan po preteku treh mesecev od dneva izročitve posojila, to je najkasneje 7. 2. 2014. Tožeča stranka oziroma prosilec v tem upravnem sporu vtoževanega dolga ne priznava in zatrjuje, da posojilo ni bilo dano njemu, temveč sta se za predmetno posojilo dogovorila z B.B. Organ za BPP ugotavlja, da je besedilo posojilne pogodbe jasno in nedvoumno in potrjuje navedbe tožnika v tem pravdnem postopku, da je tožeča stranka v tem upravnem sporu z njim sklenila predmetno posojilno pogodbo in tudi prejela navedeni znesek posojila, in ga je bila po pogodbi dolžna vrniti v tam navedenem roku. V kolikor se je prosilec z B.B. sam dogovarjal o izročitvi danega posojila njej, pa je to stvar njunega razmerja in se pogodbenega razmerja, ki je nastalo s sklenitvijo posojilne pogodbe, ne tiče. Organ za BPP pripominja tudi, da je sicer prosilec hkrati z odgovorom na tožbo v navedeni pravdni zadevi vložil tudi nasprotno tožbo zoper tožnika kot toženca zaradi plačila 10.000,00 EUR, vendar pa se po tej nasprotni tožbi vodi ločen pravdni postopek pod opr. št. P 56/2017 in ni bil združen s predmetnim pravdnim postopkom tako, da se v tem postopku obravnava le zadeva po tožbi tožnika A.A. zoper prosilca kot toženca. Ker organ za BPP na podlagi navedenega meni, da je verjetnost, da bi prosilec kot toženec uspel v predmetnem pravdnem postopku manjša, kot pa verjetnost da ne bi uspel, prosilčeva zadeva zato nima verjetnih izgledov za uspeh in zaradi česar tudi ne bi bilo utemeljeno in razumno dodelitvi zaprošene brezplačne pravne pomoči. 2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev, ker meni, da je napačna in predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter tožeči stranki brezplačno pravno pomoč odobri oziroma postopek odobritve brezplačne pravne pomoči ponovi. Pojasnjuje, da gre za pravdno zadevo P 266/2016 Okrajnega sodišča v Novem mestu, na podlagi tožbe, ki jo je zoper njega vložil tožnik A.A. zaradi vračila 3.000,00 EUR, ki pa jih je 6. 11. 2013 posodil oziroma vložil pri svojem pogodbenem partnerju podjetju X., katerega lastnica je B.B. Tožeča stranka kot pooblaščenec firme Y. in B.B. pooblaščenka družbe X. d.o.o. sta dne 19. 6. 2012 podpisala gradbeno pogodbo in v nadaljevanju pogodbenih dogovorov se je A.A. ponudil, da pogodbeni partnerici pomaga pri ustanovitvi privatnega vrtca s finančnim vložkom za najem prostorov, nakup opreme in stroškov pridobivanja dovoljenj, s čimer bi lažje prišla do vlagateljev v nameravano gradnjo po metodi X. Dne 6. 11. 2013 je B.B. poslala tožečo stranko v Zidani Most, da prevzame dogovorjeno vsoto denarja, kar je tožeča stranka tudi storila, vendar je posojilodajalec od tožeče stranke zahteval, da podpiše posojilno pogodbo, kar je ta najprej zavrnil in šele na prigovarjanje B.B. privolil. Posojilodajalec je tožečo stranko tudi prepričal, da od njega ne bo zahtevala vrnitev izročenega denarja, saj pozna njen status in tudi to, da je zanj že marsikaj dobrega storila in ker bosta še naprej sodelovala, mu je tole dodatna garancija za to, da bo denar slej ko prej vrnjen, lahko pa se dogovorita, da bosta poračunala storitve toženca za tožnika tako, da bosta znesek posojila in del zneska toženčevih storitev kompenzirala. Sodelovanje med tožečo stranko in posojilodajalcem se je prekinilo leta 2016, po tem ko je tožeča stranka leta 2014 in 2015 omogočila posojilodajalcu, da s sodelovanjem ambasade Republike Slovenije pridobi za sodelovanje arhitekta, ki živi in deluje v Švici. Ta naj bi mu omogočil gradnjo objektov v Švici. Ko pa je tožeča stranka začela sodelovati z navedenim arhitektom pa se je sodelovanje prekinilo. To naj bi bila resnica o navideznem posojilu A.A., tožniku.

3. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa za BPP o zavrnitvi prošnje tožeče stranke za dodelitev BPP za zastopanje v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 266/2016, v kateri se od tožeče stranke zahteva vračilo posojila v višini 3.000,00 EUR. Organ za BPP je prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP zavrnil zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP. V skladu z navedeno določbo je pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je med drugim pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oziroma ekonomičnosti brezplačne pravne pomoči v okviru uresničevanja pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti.

6. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa in to priznava tudi tožeča stranka, naj bi le-ta z A.A. dne 6. 11. 2013 sklenila posojilno pogodbo v višini 3.000,00 EUR, z rokom vračila en dan po preteku treh mesecev od dneva izročitve posojila, to je najkasneje 7. 2. 2014. V zadevi tudi ni sporno, da je tožeča strank znesek 3.000,00 EUR sprejela in da posojenega zneska nikoli ni vrnila. Prav tako iz pogodbenih določil ne izhaja namen danega posojila kot ga zatrjuje tožeča stranka, v pogodbi tudi ni omenjena B.B. Ta dejstva zato sama po sebi utemeljujejo ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetni pravdni zadevi. Zato po presoji sodišča tožeča stranka z navedbami, da posojilna pogodba ni bila sklenjena z njo, temveč z B.B., da torej ni dejanski dolžnik, ne more s stopnjo verjetnosti izkazati uspeha v pravdi in s tem utemeljiti smiselnosti zahtevane brezplačne pravne pomoči. Po določbi 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ) se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo. Pogodbeni stranki s pogodbo (izjavo volje, ki je vsebina tega pravnega posla) sami oblikujeta (uredita) medsebojno obligacijsko razmerje tako, da določita konkretna pravna pravila, ki ju medsebojno zavezujejo v tem (pogodbenem) pravnem razmerju. Zato je pogodba primarni pravni vir za presojo vsebine tega razmerja, torej medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank. Če je pogodba sklenjena v pisni obliki, se njena vsebina najpogosteje ugotavlja na podlagi listinskega dokaza - listine, ki vsebuje zapis konkretnih in posamičnih pravnih pravil, ki sta jih stranki s sklenitvijo pogodbe določili.

7. Glede na jasno in nedvoumno vsebino posojilne pogodbe, ki potrjuje navedbe posojilodajalca, je tako po povedanem izpodbijana odločitev, da tožeča stranka objektivnega (vsebinskega) pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, po presoji sodišča pravilna. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.