Jedro

Tožeča stranka, kot imetnica hipoteke, v njej vsebovanega razpolagalnega in poplačilnega upravičenja zoper toženo stranko kot realno dolžnico ni mogla uspešno uveljaviti, ker so nepremičnine, na katerih je ustanovljena, izvzete iz pravnega prometa in ne zaradi neizvršljivosti notarskega zapisa.

V okoliščinah konkretnega primera navedeno pomeni, da ugoditev tožbenemu zahtevku iz hipotekarne tožbe, upoštevaje naravo tega zahtevka, sama po sebi ne bi spremenila oziroma izboljšala njenega pravnega položaja. Ugoditev obravnavanemu tožbenemu zahtevku bi namreč pomenila zgolj, da bi tožeča stranka pridobila dodaten izvršljiv pravni naslov, ki v primerjavi z obstoječim ne bi imel nobene dodatne kvalitete. Ker se torej njen pravni položaj, tudi če bi uspela s hipotekarno tožbo, ne bi izboljšal, nima pravnega interesa za hipotekarno tožbo.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 1.227,19 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1.Tožeča stranka je dne 16. 2. 2022 vložila hipotekarno tožbo, s katero od tožene stranke zahteva, da ji je dolžna priznati, "da je upravičena zahtevati poplačilo zneska terjatve 88.466,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila iz zastavljenih nepremičnin /.../ parc. št. 52/2, 52/3, 2443, 2548, 2549, 2550, 2553 in 2459, vse k. o. ... ter dopustiti poplačilo te terjatve z izvršbo na te nepremičnine v roku 15 dni od izdaje sodbe sodišča prve stopnje /.../".

2.Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka).

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pritožbenih stroškov tožene stranke (II. točka izreka).

4.Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s sklepom III DoR 139/2023 z dne 6. 2. 2024 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je dopustno odreči pravni interes imetniku hipoteke za vložitev hipotekarne tožbe, z argumentom, da izvršilni naslov že obstaja, v primeru, da imetnik pravice slednje ne more uveljavljati preko izvršilnega naslova.

5.Tožeča stranka je v zakonskem roku vložila revizijo, v kateri je uveljavljala razlog zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi in razveljavi sklepa sodišča prve in druge stopnje ter tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov tega pravdnega postopka. Podrejeno temu je predlagala razveljavitev sklepov sodišča druge in prve stopnje in vrnitev v ponovno odločanje.

6.Tožena stranka je v odgovoru na revizijo revizijskemu sodišču predlagala zavrnitev revizije.

Relevantne procesne okoliščine obravnavanega primera

7.Za presojo utemeljenosti revizije so relevantna naslednja procesna dejstva, razvidna iz sklepov sodišč prve in druge stopnje:

-Tožeča stranka ima do dolžnikov A. A. in B. B. na podlagi Posojilne pogodbe z dne 25. 9. 2001 terjatev v višini 21.200.000,00 SIT (tj. 88.466,03 EUR) z zapadlostjo 31. 12. 2001.

-Terjatev tožeče stranke je na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 722/01 z dne 25. 9. 2001 zavarovana s hipoteko na nepremičninah parc. št. 135/1, 135/6, 52/1, 52/2 in 53/3, vse k. o. .... .

-Iz parcel 135/1, 135/6, 52/1, 52/2 in 53/3, vse k. o. ..., so nastale parcele 52/3, 2443, 2548, 2549, 2550, 2553 in 2459, vse k. o. ... .

-Tožena stranka je realna hipotekarna dolžnica. Lastnica spornih nepremičnin je postala v postopku razlastitve.

-Okrajno sodišče v Brežicah je s sklepom In 1/2012 z dne 27. 6. 2012 zavrnilo predlog za izvršbo tožeče stranke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 722/01 z dne 25. 9. 2001, ker so sporne nepremičnine izvzete iz izvršbe. Sklep je postal pravnomočen na podlagi odločitve Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 4765/2012 z dne 16. 1. 2013.

Razlogi sodišč prve in druge stopnje

8.Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev hipotekarne tožbe, ker že razpolaga s pravnim naslovom (neposredno izvršljivim notarskim zapisom SV 722/01 z dne 25. 9. 2001), s katerim lahko doseže poplačilo svoje terjatve tudi zoper toženo stranko kot realno dolžnico. Pojasnilo je, da ji tudi dejstvo, da je sodišče njeno pravico do izvršbe zavrnilo, ne daje pravnega interesa za vložitev hipotekarne tožbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Navedeno namreč pomeni le, da je o usodi njene poplačilne pravice iz zastavljenih nepremičnin že pravnomočno odločeno.

9.Temu nosilnemu razlogu je sodišče druge stopnje pritrdilo. Sklicujoč se na drugi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je kot neutemeljene zavrnilo pritožbene navedbe, da ni podano personalno sovpadanje (identiteta) dolžnika iz notarskega zapisa in posledično izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Brežicah In 1/2012. Dodatno je pojasnilo, da izvršilno sodišče predloga za izvršbo ni zavrnilo zaradi morebitne neizvršljivosti notarskega zapisa, kar za vložitev hipotekarne tožbe ne bi predstavljalo ovire, temveč neizvršljivosti same hipoteke, ker je ugotovilo, da so sporne nepremičnine izvzete iz izvršbe (res extra commercium). Pritožbene navedbe v zvezi z ugotovitvami sodišča v izvršilnem postopku pa ne morejo biti predmet presoje v tem postopku, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno v izvršilnem postopku.

Povzetek revizijskih navedb in odgovora na revizijo

10.Tožeča stranka v reviziji navaja, da v obravnavanem primeru hipotekarna tožba predstavlja edino učinkovito pravno sredstvo, ki ga ima kot hipotekarna upnica, saj naj zoper toženo stranko kot novo lastnico s hipoteko obremenjenih nepremičnin ne bi imela izvršilnega naslova. Zagovarja stališče, da tudi, v kolikor izvršilni naslov že obstoji, slednje ne more utemeljevati neobstoja pravnega interesa za vložitev hipotekarne tožbe, še posebej v primerih, ko titular hipotekarnega varstva le-tega ne more uveljaviti preko izvršilnega naslova. Zastavna pravica namreč daje absolutno pravno varstvo njenemu imetniku glede poplačila zavarovane terjatve, ki ga ni dopustno odreči oziroma izvotliti z odrekanjem pravnega interesa za hipotekarno tožbo. Zlasti ne v primerih, kadar bi bila vložitev te tožbe ugodnejše ali celo edino učinkovito pravno sredstvo za varstvo interesa zastavnega upnika. Sodišči nižjih stopenj naj bi poleg tega napačno opredelili vsebinski domet negativne procesne predpostavke res iudicata, s katero naj obravnavana hipotekarna tožba ne bi bila obsežena. Izpostavlja, da ni podana subjektivna identiteta dolžnika iz notarskega zapisa in posledično izvršilnega postopka In 1/2012 pred Okrajnim sodiščem v Brežicah. Tožena stranka naj bi bila kot nova lastnica s hipoteko obremenjenih nepremičnin pasivno legitimirana stranka hipotekarne tožbe, notarski zapis pa se je glasil na osebnega dolžnika zavarovane terjatve. Hipotekarna tožba naj bi ravno zaradi kasnejše spremembe lastništva s hipoteko obremenjenih nepremičnin predstavljala edino mogoče pravno sredstvo za zavarovanje interesov tožeče stranke kot hipotekarne upnice, saj naj ta zoper toženo stranko kot novo lastnico s hipoteko obremenjenih nepremičnin ne bi mogla uveljaviti izvršilnega naslova, ki bi imel učinek pravnomočne zavrnitve njenega zahtevka. Sodišči nižjih stopenj naj bi zato zmotno utemeljili neobstoj pravnega interesa za hipotekarno tožbo. Posledično naj bi onemogočili oziroma izvotlili njeno pravico do sodnega varstva ter posegli v njeno ustavno zagotovljeno pravico iz 22. člena Ustave RS.

11.Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja, da stališča tožeče stranke ne odražajo dejanskega stanja obravnavane zadeve. Tožeča stranka naj bi z neposredno izvršljivim notarskim zapisom ustanovitve hipoteke že pridobila izvršilni naslov. Ker naj bi bilo o njeni poplačilni pravici že pravnomočno odločeno v izvršilnem postopku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Brežicah pod opr. št. In 1/2012, naj ne bi imela pravnega interesa za hipotekarno tožbo. Izpostavlja, da sodišče v izvršilnem postopku njenega predloga za izvršbo ni zavrnilo, ker ta ne bi imela izvršilnega naslova, temveč ker se iz s hipoteko obremenjenih nepremičnin ne more poplačati, saj gre za nepremičnine, ki so na podlagi Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku ... vključene v ureditveno območje mednarodnega mejnega prehoda ... in kot take izvzete iz pravnega prometa. Zato naj na njih upoštevaje 32. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izvršba ne bi bila mogoča. Posledično naj se položaj tožeče stranke kot upnice glede na naravo tožbenega zahtevka iz hipotekarne tožbe tudi v primeru njegove ugoditve ne bi izboljšal. Sprememba lastništva zastavljene nepremičnine naj ne bi bila relevantna, saj skladno z drugim odstavkom 142. člena SPZ neposredna izvršljivost notarskega zapisa učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Kot bistveno izpostavlja okoliščino, da je tožeča stranka poplačilo lahko zahtevala neposredno v izvršilnem postopku, vendar je bila pri tem zaradi omejitve na predmetu izvršbe neuspešna. Pravno varstvo naj ji ne bi bilo odvzeto, saj naj bi ga izčrpala že v izvršilnem postopku. Zgolj to, da se izvršba zanjo ni končala ugodno, še ne pomeni, da lahko za isto terjatev svojo poplačilno pravico uveljavlja v pravdnem postopku s hipotekarno tožbo. Sodna odločba na podlagi hipotekarne tožbe poleg tega ne more nadomestiti že obstoječega izvršilnega naslova, in sicer neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki na podlagi 142. člena SPZ učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na nepremičnini. Zakon naj poleg tega ne bi dovoljeval, da ima upnik dva izvršilna naslova za isto terjatev, saj bi to omogočalo zlorabo izvršilnega postopka in postopka za uveljavljanje poplačilne pravice s hipotekarno tožbo ter tako izničilo načelo res iudicata. Kršena bi bila tudi pravica tožene stranke do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, saj so obravnavane nepremičnine na podlagi 32. člena ZIZ izvzete iz izvršbe in zakonske podlage za poplačilo iz teh nepremičnin ni.

Obseg revizijskega preizkusa

12.Vrhovno sodišče ob odločanju o dopuščeni reviziji izpodbijan sklep sodišča druge stopnje preizkusi le glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

13.Uveljavljena kršitev, ki jo revizija opredeljuje kot zmotno uporabo materialnega prava, je po vsebini očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 274. člena ZPP. Revidentka namreč sodiščema druge in prve stopnje očita zmotno presojo glede obstoja pravnega interesa za vložitev hipotekarne tožbe.

Presoja revizije

14.Revizija ni utemeljena.

Uvodno

15.Dopuščeno revizijsko vprašanje terja odgovor na dilemo, ali je dopustno imetniku hipoteke, ustanovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, upoštevaje dejanske okoliščine obravnavanega primera, odreči pravni interes za hipotekarno tožbo zoper realnega dolžnika. Za presojo v obravnavani zadevi je bistveno vprašanje pravne koristi, ki bi jo tožeča stranka lahko imela od uspeha v tej pravdi. Revidentka obstoj pravnega interesa za vložitev hipotekarne tožbe kljub obstoju neposredno izvršljivega notarskega zapisa utemeljuje na dveh okoliščinah. Prvič, zatrjuje, da obstoječi neposredno izvršljiv notarski zapis zaradi spremembe zemljiškoknjižnega lastništva s hipoteko obremenjenih nepremičnin ne učinkuje zoper toženo stranko kot njihovo novo lastnico. In drugič, obstoj pravnega interesa utemeljuje na okoliščini zavrnitve predloga za izvršbo na podlagi tega neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

Izhodišča presoje

16.Obstoj pravnega interesa za pravno varstvo je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe. Podan je (in je s tem tožba dopustna), če tožeča stranka zatrjuje, da je njena pravica kršena ali ogrožena in če izkaže za verjetno, da ji bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogla doseči. Vprašanje pravnega interesa ni odvisno od (ne)utemeljenosti zahtevka. Obstoj pravne koristi se presoja vnaprej in je zasnovan na predpostavki uspešne tožbe, torej ali bi tožeči stranki ugodilna sodba pravno koristila ali ne. Na pravni interes mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Če ni podan, sodišče tožbo zavrže (prvi odstavek 274. člena ZPP).

17.Tožniku pravnega interesa pri dajatveni in oblikovalni tožbi načeloma ni treba posebej izkazovati. Vendar lahko sodišče v skladu z navedeno določbo prvega odstavka 274. člena ZPP (tudi) dajatveno tožbo zavrže, če ugotovi, da pravni interes tožnika za vložitev zahtevka ni podan. Za takšen položaj gre zlasti v primeru, da so podane negativne procesne predpostavke (res iudicata, litispendenca, res transacta). Tožeča stranka prav tako nima pravovarstvene potrebe, če že ima izvršilni naslov. Pravni interes za dajatveno tožbo tako ne bo podan v primeru, da tožnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, ki sicer ni odločba, saj nima učinka pravnomočnosti, niti ni poravnava pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, vendar ji omogoča, da doseže pravno korist, ki jo zasleduje z dajatveno tožbo. Primer takega izvršilnega naslova je neposredno izvršljiv notarski zapis. Od uvedbe notariata je mogoče sporazumno pridobiti izvršilni naslov tudi v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Izvršljiv notarski zapis kot eden izmed izvršilnih naslovov (2. točka prvega odstavka 17. člena ZIZ) je javna listina (drugi odstavek 3. člena Zakona o notariatu, v nadaljevanju ZN)

o pravnih poslih in izjavah volje, za katero so predpisane stroge obličnostne zahteve in ima visoko stopnjo verodostojnosti (43. in 44. člen ZN). Če se dolžnik strinja in je terjatev zapadla, pridobi učinek neposredne izvršljivosti (4. člen ZN). V primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa namreč ne more biti dvoma o obstoju terjatve. Ker terjatev z notarskim zapisom, ki je izvršilni naslov, dobi novo pravno naravo, vprašanje iztožljivosti ne more biti več aktualno.¹¹ Če tožnik razpolaga z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, torej načeloma ne izkazuje pravnega interesa za dajatveno tožbo glede terjatve, katere obstoj je ugotovljen v njem.

Uporaba navedenih izhodišč v okoliščinah konkretnega primera

18.Zahtevek hipotekarne tožbe mora biti oblikovan tako, da upnik s pravnomočnostjo odločbe pridobi izvršljiv naslov, s katerim lahko zahteva poplačilo s prodajo zastavljene nepremičnine.¹² Pri presoji obstoja pravnega interesa za hipotekarno tožbo je torej treba izhajati iz njene posebne narave oziroma namena, ki je usmerjen v ugotovitev obstoja terjatve in v pridobitev izvršljivega pravnega naslova, ki je pogoj za začetek postopka s prodajo nepremičnine.¹³

19.Pri navadni in notarski hipoteki gre za isto stvarno pravico, oblika hipoteke pa določa le način njene uresničitve.¹⁴ Hipotekarni upnik ne glede na naslov pridobi prednostno poplačilno pravico, katere vrstni red se določa glede na čas njenega nastanka.¹⁵ Razlika med navadno in notarsko hipoteko se pokaže v postopku uveljavljanja zastavne pravice, saj je treba pri navadni hipoteki (ustanovljeni na podlagi zasebne listine) najprej vložiti hipotekarno tožbo, s katero se zahteva, da se obremenjena nepremičnina proda. Če sodišče upnikovemu tožbenemu zahtevku ugodi, pomeni v postopku izdana pravnomočna sodna odločba izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik zahteva izvršbo. Pri notarski hipoteki pa je notarski zapis že sam po sebi izvršilni naslov in omogoča neposredno uresničitev poplačilne pravice.¹⁶ Bistvena prednost notarske hipoteke v primerjavi z navadno hipoteko je tako ravno način njenega uresničevanja.¹⁷

20.Hipotekarni upnik ima torej v primeru notarske hipoteke že izvršilni naslov in lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Smisel zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa je namreč prav to, da dobi upnik izvršilni naslov proti zastavitelju. Enako velja za sodbo po hipotekarni tožbi. Glede na navedeno se izkaže, da hipotekarni upnik, ki razpolaga z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, načeloma ne izkazuje pravnega interesa za hipotekarno tožbo.

21.Sodišče druge stopnje je revidentkine pritožbene navedbe, da obravnavani izvršilni naslov ne učinkuje na razmerje med tožečo stranko kot hipotekarno upnico in toženo stranko kot poznejšo pridobiteljico lastninske pravice na nepremičninah, pri katerih vztraja tudi v reviziji, zmotno zavrnilo sklicujoč se na drugi odstavek 142. člena SPZ. Ta sicer res določa, da neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, učinkuje proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na nepremičnini, vendar v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Obravnavani notarski zapis je bil namreč sklenjen 25. 9. 2001, torej pred uveljavitvijo SPZ. Vendar to za odločitev v obravnavani zadevi ni bistveno, saj je tudi po takratni zakonski ureditvi vknjižba zastavne pravice in zaznambe izvršljivosti terjatve imela za posledico, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil pozneje (251. člen v zvezi z 245. členom takrat veljavnega ZIZ).¹⁸ Takšno je bilo tudi stališče takratne pravne teorije.¹⁹ Stališče revidentke, da obstoječi izvršilni naslov zaradi spremembe zemljiškoknjižnega lastništva s hipoteko obremenjenih nepremičnin ne učinkuje zoper toženo stranko kot novo lastnico, pri čemer tožeča stranka svojega očitka ne gradi na izhodišču, da zastavna pravica ne bi bila vknjižena v zemljiški knjigi ali da v njej ne bi bila zaznamovana izvršljivost terjatve, je torej glede na zgoraj povedano zmotno. Revidentka poleg tega ne zatrjuje nobenih drugih okoliščin, na podlagi katerih obstoječi izvršilni naslov ne bi bil primeren za izvršbo. Po povedanem se izkaže, da okoliščina spremembe lastništva s hipoteko obremenjenih nepremičnin po sklenitvi neposredno izvršljivega notarskega zapisa prav tako ne utemeljuje revidentkinega pravnega interesa za hipotekarno tožbo.

22.Glede na okoliščine konkretnega primera se nujno izpostavlja tudi vprašanje, ali predhodno zavzeto stališče, da tožeča stranka nima pravnega interesa za hipotekarno tožbo v primeru obstoja neposredno izvršljivega notarskega zapisa, velja tudi, ko tožeča stranka sicer razpolaga s takšnim notarskim zapisom, na podlagi katerega je že poskušala doseči izvršbo, vendar je bil njen predlog za izvršbo pravnomočno zavrnjen.

23.Okrajno sodišče v Brežicah je v obravnavani zadevi s sklepom In 1/2012 z dne 27. 6. 2012 zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 722/01 z dne 25. 9. 2001, ker so nepremičnine, na katerih je ustanovljena hipoteka, izvzete iz pravnega prometa. Tožeča stranka je predlog za izvršbo v navedeni izvršilni zadevi vložila zoper toženo stranko kot realno dolžnico. Revidentkine navedbe glede pomanjkanja subjektivne identitete prej navedenega predloga za izvršbo torej niso utemeljene.

24.Razpolagalno upravičenje, vključeno v hipoteki, upnik tako pri navadni kot tudi notarski hipoteki sodno¹⁰ uveljavi tako, da predlaga izvršbo na nepremičnine za izterjavo terjatve, zavarovane s hipoteko.²¹ V izvršilnem postopku sodišče zagotovi uresničitev razpolagalnega upravičenja in hkrati poplačilnega upravičenja s prodajo zastavljene nepremičnine in prenosom lastninske pravice na kupca (na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu).²² Že je bilo obrazloženo, da se razlika v postopku uveljavljanja hipoteke pri navadni in notarski hipoteki kaže ravno v tem, da mora zastavni upnik pri navadni hipoteki najprej s hipotekarno tožbo ugotoviti obstoj zavarovane terjatve in uresničitev poplačila sledi šele na podlagi pravnomočnega naslova (sodbe). Pri notarski hipoteki pa je že neposredno izvršljiv notarski zapis sam po sebi izvršljiv naslov in omogoča uresničitev poplačilne pravice neposredno v izvršbi. Sodna uveljavitev hipoteke torej predstavlja samo predpisan način, kako upnik uveljavi nanj preneseno razpolagalno upravičenje.²³

25.Tožeča stranka je torej (že) na podlagi obstoječega neposredno izvršljivega notarskega zapisa sodno uveljavljala svoje poplačilno in s tem povezano razpolagalno upravičenje, vsebovano v hipoteki, ustanovljeni na nepremičninah tožeče stranke. Njen predlog za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa je bil zavrnjen zaradi ovir pravne narave, ker so te nepremičnine izvzete iz pravnega prometa, zaradi česar izvršba na njih ni dopustna. Razlog za to, da tožeča stranka kot imetnica hipoteke, v njej vsebovanega razpolagalnega in poplačilnega upravičenja zoper toženo stranko kot realno dolžnico v prej omenjenem izvršilnem postopku ni mogla uspešno uveljaviti na podlagi obstoječega izvršilnega naslova (neposredno izvršljivega notarskega zapisa), torej ne leži v neizvršljivosti tega notarskega zapisa, kar, kot je pravilno pojasnilo sodišče druge stopnje, ne bi predstavljalo ovire za vložitev hipotekarne tožbe. V okoliščinah konkretnega primera navedeno pomeni, da ugoditev tožbenemu zahtevku iz hipotekarne tožbe, upoštevaje naravo tega zahtevka, sama po sebi ne bi spremenila oziroma izboljšala njenega pravnega položaja. Ugoditev obravnavanemu tožbenemu zahtevku bi namreč pomenila zgolj, da bi tožeča stranka pridobila dodaten izvršljiv pravni naslov, ki v primerjavi z obstoječim ne bi imel nobene dodatne kvalitete. Vrhovno sodišče zato pritrjuje presoji sodišč nižjih stopenj, da tožeča stranka nima pravnega interesa za hipotekarno tožbo, saj se njen pravni položaj, tudi če bi s tožbo uspela, ne bi izboljšal.

26.Vrhovno sodišče sicer pritrjuje stališču tožeče stranke, da je njena hipoteka, ker so nepremičnine izvzete iz pravnega prometa, izvotljena. Vendar, kot obrazloženo, navedena okoliščina sama po sebi ne utemeljuje njenega pravnega interesa za hipotekarno tožbo, katere namen je pridobitev izvršljivega pravnega naslova, ki je pogoj za začetek postopka s prodajo nepremičnine, s katerim pa tožeča stranka že razpolaga. Vrhovno sodišče pa se v okviru dopuščenega vprašanja ne opredeljuje do (morebitnih) drugih oblik revidentkinega pravnega varstva v tovrstnem položaju.

27.Tako se kot neutemeljene izkažejo tudi navedbe tožeče stranke o prekomernem posegu v njeno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Iz te ustavne pravice namreč ne izhaja, da bi sodno varstvo moralo biti zagotovljeno osebi, ki za vložitev tožbe ne izkaže pravnega interesa.²⁴ Njen očitek kršitve 22. člena Ustave RS pa je povsem pavšalen, zato se Vrhovnemu sodišču do njega ni potrebno opredeliti.

Odgovor na revizijsko vprašanje

28.Vrhovno sodišče v okoliščinah konkretnega primera, ko tožeča stranka kot imetnica hipoteke, v njej vsebovanega razpolagalnega in poplačilnega upravičenja zoper toženo stranko kot realno dolžnico ni mogla uspešno uveljaviti, ker so nepremičnine, na katerih je ustanovljena, izvzete iz pravnega prometa in ne zaradi neizvršljivosti notarskega zapisa, na dopuščeno revizijsko vprašanje glede dopustnosti odreka pravnega interesa za vložitev hipotekarne tožbe, odgovarja pritrdilno.

Odločitev o reviziji

29.Iz obrazloženega sledi, da sodišči druge in prve stopnje nista kršili prvega odstavka 274. člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi prvega odstavka 384. člena v zvezi s 378. členom ZPP zavrnilo.

Odločitev o revizijskih stroških

30.Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, je dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora nanjo. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP. Vrhovno sodišče je stroške tožene stranke na podlagi prvega odstavka 8. člena Zakona o državnem odvetništvu odmerilo skladno z veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), in sicer zahtevanih 1.650 točk za sestavo odgovora na revizijo (3. točka tar. št. 22 OT) ter pavšalni znesek za poštne in telefonske storitve, fotokopiranje listin in dokumentacije po tretjem odstavku 11. člena OT (2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, kar skupaj znaša 26,50 točk) ter 22 % DDV po 12. členu OT. Ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR je tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov v višini 1.227,19 EUR.

31.Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člen Obligacijskega zakonika).

Glasovanje

32.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

¹ Uradni list RS, št. 87/02 s spremembami. ² Sklep Vrhovnega sodišča III Ips 63/2019 z dne 14. 12. 2021, 16. točka obrazložitve; Galič, A., Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 142. ³ Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 137/2019 z dne 24. 7. 2020, 21. točka obrazložitve. ⁴ Rijavec, V. v: Ude, L., Galič, A. (red.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 557. ⁵ Ude, L., Civilni pravdni postopek, Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1988, str. 74. ⁶ Triva, S., Dika, M., Građansko parnično procesno pravo, sedmo izmijenjeno i dopunjeno izdanje, Narodne Novine, Zagreb 2004, str. 142. ⁷ Juhart, J., Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, 1961, str. 255. ⁸ Keresteš, T. v: Tratnik, M., Rijavec, V., Keresteš, T., Vrenčur, R., Stvarnopravna zavarovanja, Inštitut za alternativno reševanje sporov in primerjalno pravne študije, Maribor 2001, str. 117. ⁹ Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami. ¹⁰ Uradni list RS, št. 13/94 s spremembami. ¹¹ Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 75/2006 z dne 8. 5. 2008. ¹² Juhart, M., Hipoteka in neposredna izvršljivost, v Pravni letopis 2008, Zbirka znanstvenih člankov in razprav, Zbornik inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2008, str. 29. ¹³ Prav tam, str. 30 do 31. ¹⁴ Prav tam, str. 30. ¹⁵ Tratnik, M. v Juhart, M., Tratnik, M., Vrenčur, R., Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2016, str. 779. ¹⁶ Juhart, M., nav. delo, str. 25 do 26. ¹⁷ Tratnik, M., nav. delo, str. 779. ¹⁸ Uradni list RS, št. 51/1998. ¹⁹ Keresteš, T., nav. delo, str. 118. ²⁰ Od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih (ZFZ-C, Uradni list RS, št. 82/13, 90/15 - odl. US) se sicer notarske hipoteke, ustanovljene po uveljavitvi tega zakona, uveljavijo tudi zunajsodno z notarsko prodajo. ²¹ Plavšek, N. v: Plavšak, N., Vrenčur, R. (ur.), Zastavna pravica: zbirka sodobno stvarno pravo, Planet GV, Ljubljana 2008, str. 117. ²² Plavšak, N., prav tam. ²³ Vrečko, M., Uveljavitev hipoteke v izvršilnem postopku, v: 4. Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2012, str. 92. ²⁴ Sklep Ustavnega sodišča št. Up 264/02 z dne 9. 9. 2003. 2. točka obrazložitve. ²⁵ Uradni list RS, št. 2/15, 28/18 in 70/22.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 274, 274/1 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 142, 142/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.