Jedro

Glede prepovedi nepoštenih pogojev iz 23. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) pritožbeno sodišče odgovarja, da uporaba tega predpisa za osebnega dolžnika ni uporabljiva, saj je kreditne pogodbe, katerih terjatve so zavarovane z nepremičninami, ki se prodajajo v za dolžnika sporni prodaji, sklenila gospodarska družba C. d. o. o. z banko in zato zanj ne veljajo pravila ZVPot.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je predlog za odlog razpisa dražbe na podlagi sklepa z dne 17. 4. 2025 (PD 402), ki ga je dne 8. 10. 2025 vložil stečajni dolžnik, zavrnilo.

2.Zoper takšen sklep sta se pritožila dolžnik in upnik A. A. zaradi napačne uporabe materialnega prava, kršitev postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala sta, da višje sodišče sklep razveljavi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je stečajni dolžnik 8. 10. 2025 vložil predlog za odlog razpisa dražbe na podlagi sklepa z dne 17. 4. 2025. Navedel je, da predlaga odlog razpisa javne dražbe za prodajo nepremičnin ID 01, 02, 03, 04, 05 in 06 k. o. ... V zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, I Cp 930/2024, ki jo je prejel dne 17. 6. 2025, je trdil, da je vložil izredna pravna sredstva kot realni dolžnik iz razloga neobstoja ločitvene pravice upnika s firmo B. d. o. o., Ljubljana in iz naslova neizkazanega izvršilnega naslova zoper njega kot realnega dolžnika. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlog za odlog dražbe ni utemeljen, saj so ostale neopredeljene in nedokazane trditve stečajnega dolžnika o vložitvi izrednega pravnega sredstva zoper citirano odločbo Višjega sodišča v Mariboru. Tudi upravitelj je opravil poizvedbe in iz njih ne izhaja, da bi bilo vloženo navedeno izredno pravno sredstvo.

5.Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da ne more v postopku prodaje premoženja ponovno presojati dejstev, ki so bila podlaga tožbenemu zahtevku, ki se je obravnaval pred Okrožnim sodiščem v Mariboru III P 259/2021 in je bila potrjena odločitev v zvezi z že citirano sodbo višjega sodišča in je bilo tako o obstoju ločitvene pravice upnika B. d. o. o. pravnomočno odločeno. Zato vse navedbe stečajnega dolžnika o nezakonitem pravnem nasledstvu in prenosu terjatev na upnika B. d. o. o. o nepravnomočnosti in neizvršljivosti sklepa o izvršbi, o nepravilnosti odločitve v postopku III P 259/2021, o zastaranju terjatev in o nepravilnosti priznane terjatve in ločitvene pravice niso relevantne za odločitev v tem postopku.

6.Pritožnika v smiselno podobnih pritožbah ponavljata vse trditve, ki jih je dolžnik že podal pri predlogu za odlog razpisa dražbe. Pritožbeno sodišče poudarja, da sta podobne trditve, kot v vloženih pritožbah navajala tudi glede sklepa o prodaji, in je nanje Višje sodišče v Ljubljani v zadevi Cst 226/2025 z dne 23. 9. 2025 že odgovorilo.

7.Glede višine terjatev in ugotovljenih ločitvenih pravic višje sodišče pritožniku (ponovno) pojasnjuje, da so bile le-te navedene v končnih seznamih preizkušenih terjatev kot del pravnomočnih sklepov o preizkusih terjatev, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje. Dejstvo, da osebni dolg stečajnega dolžnika predstavlja le del celotnih obveznosti, je prikazan v vseh končnih seznamih preizkušenih terjatev, kjer so sklepi o preizkusu pravnomočni. Terjatev ločitvenega upnika, ki je bila prerekana, na podlagi pravnomočno zaključenega postopka na ugotovitev neobstoja terjatve in ločitvene pravice velja za ugotovljeno (zadeva III P 259/2021, kjer je Višje sodišče s sodbo in sklepom I Cp 930/2024 z dne 13.5.2025 odločilo glede vseh pritožb). (Ponovno) navajanje in specificiranje višine vsake posamične priznane terjatve ni stvar odločanja o predlogu odloga javne družbe.

Glede pritožbe dolžnika

8.Pritožnik ponavlja stališče glede tega, da je bil prenos terjatve iz Banka AG na prevzemnika terjatev B. d. o. o. neutemeljen in neizkazan, kar pa ne drži, saj je bilo to, kot že zgoraj navedeno, pravnomočno ugotovljeno v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru III P 259/2021 in potrjeno z odločbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 930/2024. Prav tako ni mogoče slediti pritožnikovim navedbam glede sklepanja kreditne pogodbe o prenosu terjatev med Banka AG področne podružnice in upnikom B. d. o. o., o čemer je bilo prav tako že pravnomočno odločeno.

9.Glede prepovedi nepoštenih pogojev iz 23. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) pa pritožbeno sodišče odgovarja, da uporaba tega predpisa za osebnega dolžnika ni uporabljiva, saj je kreditne pogodbe, katerih terjatve so zavarovane z nepremičninami, ki se prodajajo v za dolžnika sporni prodaji, sklenila gospodarska družba C. d. o. o. z banko Banka AG in zato zanj ne veljajo pravila ZVPot. Dolžnik je prevzel nepremičnine od družbe C. d. o. o. takrat, ko so bile na njih že ustanovljene hipoteke v zavarovanje zgoraj navedene terjatve na podlagi kredita med C. d. o. o. in banko Banka AG. Pri dolžniku gre za realnega dolžnika, ki je sicer potrošnik, vendar pa zanj ni mogoče uporabiti pravil o varstvu potrošnikov, saj ni bil stranka kreditne pogodbe glede na to, da je (kasneje) prevzel nepremičnine, ki so bile že obremenjene s hipotekami prejšnjega lastnika C. d.o.o. v zavarovanje kreditnih pogodb te družbe.

Glede pritožbe upnika A. A.

10.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so trditve upnika podobne trditvam dolžnika, zato ne bo ponavljalo že zgoraj navedenih ugotovitev. Pritožnik v pritožbi predvsem polemizira z odločitvijo sodišč v zadevi III P 259/2021 in s tem v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 230/2024, kar pa ni predmet tega postopka, poleg tega gre za pravnomočno odločeno zadevo, o kateri ni mogoče ponovno presojati (319. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Glede trditve, da odločitev sodišča III P 2592/2021 ni izvršljiva, saj je ni mogoče ne pravno in ne dejansko realizirati, pa je izpodbijani sklep s tem v zvezi nepovezan in tako vse navedbe pritožnika niso relevantne. Poleg tega je bila odločitev sodišča prve stopnje III P 259/2021 potrjena na višjem sodišču in je tako pravnomočna in vanjo ni mogoče posegati, brez da bi bila uveljavljana izredna pravna sredstva, kar, kot že navedeno, v tej zadevi niso bila.

11.Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

______________

1

Vse navedeno izhaja iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru I Cp 930/2024, točka 7.