Jedro

Odločba z dne 27. 8. 2013, s katero je bilo tožniku odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti, ne izpolnjuje elementa upravnega akta, kot jih določa 2. člen ZUS-1. S takšnim aktom ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj gre za vmesni akt v postopku odločanja o tožnikovi vlogi za imenovanje za sodnega izvedenca, s katerim bo mogoče ugotavljanje pogojev strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj tožnika.

Za imenovanje za izvedenca morajo biti izpolnjeni vsi pogoji po 87. členu ZS in če so ti izpolnjeni, minister izda odločbo, s katero odloči o vlogi kandidata za imenovanje sodnega izvedenca, za določeno strokovno področje. Z odločbo minister formalno pravno odloči o vlogi kandidata za imenovanje za sodnega izvedenca, dejansko pa so sodni izvedenci imenovani (dobijo naziv sodnega izvedenca) z dnem, ko pred ministrom izrečejo zaprisego (prvi odstavek 88. člena ZS). Glede na navedena določila je bilo pravilno, vse do izdaje izpodbijane odločbe, ugotavljanje tožnikove osebnostne primernosti za izvedenca.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka (minister za pravosodje) odločila, da se vloga mag. A.A. (tožnika v tem sporu) za imenovanje za sodnega izvedenca za strokovno področje gradbeništva, podpodročje ocenjevanje posledic naravnih in drugih nesreč, zavrne. V obrazložitvi navaja določbo prvega odstavka 87. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), ki v pogojih za sodnega izvedenca določa med drugim tudi, osebnostno primernost (tretja točka). Organ navaja ves postopek, od opravljanja posebnega preizkusa strokovnosti za novoustanovljeno področje ocenjevanja posledic naravnih in drugih nesreč, v okviru strokovnega področja gradbeništva, katerega je kandidat uspešno opravil 19. 5. 2014. Strokovne službe ministrstva so prejele obvestilo kabineta ministra, da se bo zaprisega sodnih izvedencev in tolmačev izvedla še pred sodnimi počitnicami 4. 7. 2014, o čemer so 23. 6. 2014 obvestili vse kandidate. Zaradi objektivnih razlogov je bil datum zaprisege prestavljen na 16. 7. 2014 in o tem so bili obveščeni vsi kandidati. Pooblaščena odvetnica je na ministrstvo dne 1. 7. 2014 naslovila pritožbo, v kateri graja delo ministrstva, kot nezakonito, nekorektno in neprofesionalno ravnanje.

2. Po prejemu te pritožbo, se je tožena stranka prek svetovnega spleta seznanila z blogom oziroma spletnikom, ki ga vodi kandidat ter vanj zapisuje članke. Blog je naslovljen kot „...“, v katerem kandidat zapisuje ne samo družbeno kritične prispevke, temveč tudi žaljivo piše o državnih organih, vidnih predstavnikih političnega in javnega življenja ter nekaterih drugih osebah. Minister za pravosodje je, upoštevajoč vsebino bloga, vsebino kandidatove pritožbe in vsebino elektronskih sporočil, katere je posredoval tudi ostalim kandidatom za sodne izvedence in cenilce in v njih blatil delo ministrstva oziroma njegovih uslužbencev, utemeljeno podvomil v osebnostno primernost kandidata za sodnega izvedenca, ki jo določa kot pogoj za imenovanje, tretja točka prvega odstavka 87. člena ZS.

3. Postopek imenovanja sodnega izvedenca je zaključen, ko kandidat pred ministrom za pravosodje poda zaprisego (prvi odstavek 88. člena ZS). To pomeni, da lahko tožena stranka izpolnjevanje pogojev za imenovanje za sodnega izvedenca, kot so našteti v prvem odstavku 87. člena ZS, ugotavlja ves čas poteka postopka imenovanja do trenutka, ko kandidat za sodnega izvedenca, pred ministrom izreče zaprisego in s tem pridobi status sodnega izvedenca. Pogoje mora izpolnjevati tudi po imenovanju, saj neizpolnjevanje pogojev za imenovanje predstavlja enega izmed razlogov za razrešitev sodnega izvedenca (skladno z 2. točko prvega odstavka 89. člena ZS). Glede na to, da za sodnega izvedenca in cenilca velja, da mora izpolnjevati strožje kriterije glede poštenosti in moralne drže od povprečnega človeka, se je utemeljeno sklepalo, da kandidat ne izpolnjuje osebnostne primernosti kot enega izmed pogojev za to imenovanje. Gre za omejitev subjektivne narave, kamor sodi tudi osebnostna primernost, ki v skladu z obstoječimi normami družbenega in pravnega sistema vključuje številne pozitivne osebne značajske lastnosti. Ni ovire, da kandidat, ki ima specialna strokovna znanja tudi brez naziva sodnega izvedenca opravi delo za določeno zavarovalnico oziroma gospodarski subjekt, kot vrhunski strokovnjak oziroma izvedena priča. 4. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je 10. 6. 2014 na toženo stranko naslovil vlogo, v kateri pojasnjuje, da postopek predolgo traja. Toženo stranko je zaprosil, da izvede zaprisego še pred sodnimi počitnicami. Tako je bil datum zaprisege z dne 4. 7. 2014 prestavljen na dan 16. 7. 2014 in to brez razloga. Tožnik je zaposlen kot vodja odvetniške pisarne pri odvetnici B.B. in je letni dopust planiral skladno s terminom sodnih počitnic. 1. 7. 2014 je vložil pritožbo in namesto opravičila, od tožene stranke dobil grozilni dopis, da se preklicuje pravica do zaprisege, ker morda ne izpolnjuje več pogoja osebnostne primernosti. V dopisu z dne 4. 7. 2014, tožena stranka razlaga, da se je seznanila z vlogo, ki jo piše tožnik in je zaslediti družbeno kritične prispevke ter žaljive opazke o državnih organih ter vidnih predstavnikih političnega in javnega življenja. Tožena stranka je tožniku odvzela že pridobljeno pravico do zaprisege in s tem imenovanja za sodnega izvedenca. Že v odločbi z dne 27. 8. 2013 je ugotovljeno, da tožnik razen strokovnega dela izpita, izpolnjuje vse ostale pogoje, potem pa se ga seznanja, da se še vedno proučuje izpolnjevanje vseh pogojev za imenovanje in se ga poziva, da v 8. dneh odgovori na te trditve. Tožena stranka mu je že izdala vse račune za plačilo opravljanega izpita in ta plačila sprejela ter mu 19. 5. 2014 izdala potrdilo o opravljenem posebnem preizkusu strokovnosti za sodnega izvedenca in s tem štela, da tožnik izpolnjuje tudi pogoj iz 3. točke prvega odstavka 87. člena ZS. Samo štiri dni pred zaprisego, tako ni imela nobenega razloga, da ugotavlja izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje tega pogoja. Gre za samovoljo in represijo državnega organa, samo zato, ker je tožnik nekaj dni pred zaprisego podal kritiko njenega dela.

5. Neki drugi kandidat za izvedenca, ki je ravno tako podal svoj komentar glede postavljanja datuma in kritiko na delo tožene stranke, ni bil obravnavan kot osebnostno neprimeren. Tožnik je toženi stranki preko telefona, kot tudi pisno pojasnil, da ima na dan 16. 7. 2014 planiran in že plačan letni dopust. Tožniku je bilo potem, ko je prosil za preložitev datuma na 11. 7. 2014 s strani tožene stranke pojasnjeno, da je minister odsoten do 16. 7. 2014 in ne more opravljati zapriseg. Tožnik je strokovni izpit opravil že dne 19. 5. 2014. Tožena stranka je zaprisege za državne tožilce in sodnike izvajala že dne 4. 6. 2014 in dne 8. 7. 2014. To pomeni, da bi lahko po 19. 5. 2014 izvedla tudi zaprisege za sodne izvedence, saj so nekateri od njih čakali na to več mesecev.

6. Pojasnjuje še, da blog piše v skladu z ustavno pravico do svobode izražanja, ki je določena v 39. členu Ustave RS. To dela v prostem času, za svoje prijatelje, kar tudi izkazuje z izpisom o sledenju člankom na blogu (posamezno objavo na blogu prebere povprečno 25 ljudi). Prijateljem, ki blog prebirajo, se zdijo zapisi smešni, kdor ga osebno pozna lahko potrdi, da je kritična in verodostojna oseba, ki pove to, kar misli, sicer je po naravi šaljivec. Blogi so namenjeni pisanju kuharskih receptov, ker je tožnik izjemen gurman in s prijatelji rad podeli kakšen dober kuharski recept. 7. V nadaljevanju predlaga, da se zaslišijo priče, ki so prijatelji tožnika, ki sporen blog prebirajo. Če je za odločitev o pridobitvi določene pravice postavljen pogoj osebnostne primernosti, ga je tožena stranka dolžna ugotavljati takoj, ob vložitvi vloge in ne na koncu. Na spletu je bilo objavljenih več člankov tožnika, vsi so zapisani v njegovem življenjepisu. Tožena stranka bi se morala, preden je podala odklonilno stališče, seznaniti s tožnikovo strokovnostjo in ne le videti tistega, kar je želela videti. V nadaljevanju se sklicuje na svojo poklicno kariero in svoja področja dela, na katerih je aktivno sodeloval pri pripravah zakonodaje. Predlaga zaslišanje več prič, ki jih v nadaljevanju našteva. Vsi ti so delali skupaj s tožnikom na različnih področjih in ga dobro poznajo, tako da bi vedeli izpovedati o tožnikovih osebnostnih in strokovnih lastnostih. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi in da sodišče vlogi za imenovanje za sodnega izvedenca ugodi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in odgovarja na pritožbene navedbe. Vztraja, da je osebnostno neprimernost tožnika podrobno utemeljila v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Ne gre zgolj za to, da je tožnikov blog zgolj „hudomušen, pisan z dopustno ostrino, in da z pisanjem ni imel namena nikogar žaliti“. Gre celo za žaljivo, v javnosti (preko svetovnega spleta) obravnavanje številnih državnih institucij ter politično, družbeno in medijsko izpostavljanje posameznika. V številnih elektronskih sporočilih je neprimerno in nekajkrat na žaljiv način izvedeno pozivanje ministrstva ter zaposlene na njem, naj mu omogočijo zaprisego pred poletnimi počitnicami. S tem se je izkazal za osebnostno neprimernega za imenovanje za sodnega izvedenca in je tožena stranka podvomila, da bo pošteno in vestno opravljal delo sodnega izvedenca.

9. Ne drži navedba, da se mora osebnostno primernost kandidatov za sodne izvedence preverjati zgolj in izključno v fazi pred samo napotitvijo kandidatov na izpit. Ti pogoji se v tej fazi vedno preizkusijo, vendar pa je mogoče ugotavljati tudi nasprotno in to ne le v postopku imenovanja sodnih izvedencev, ampak tudi v času, ko je posameznik status izvedenca že pridobil (drugi odstavek 87. člena ZS).

10. Ne gre za kršenje svobode dela in svobode izražanja, kar sta ustavni pravici. Sodni izvedenec ne prejme pogodbe o zaposlitvi, niti ne sklene delovnega razmerja in ni mogoče govoriti o pravici do dela v pravem pomenu besede. Nikjer ni določeno, kolikokrat letno in kdaj se bodo izvajale zaprisege sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev ter koliko oseb mora biti prisotnih na zaprisegah. Te se izvajajo glede na pripad uspešno opravljanih izpitov, za katere skrbi Center za izobraževanje v pravosodju, tako da ministrstvo letno izvede do štiri zaprisege sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev. Zgolj ugibanje tožnika o domnevnem „nagajanju“ in podaljševanju postopka brez razloga, je neutemeljeno in nedokazano. Tudi ni neskladnosti v obeh odločbah, v tisti z dne 27. 8. 2014 ter kasnejši izpodbijani z dne 4. 7. 2014, ker se osebnostna primernost kandidatov za sodne izvedence, kot tudi kasneje zapriseženih, presoja ne samo v času samega postopka imenovanja, temveč tudi potem, ko je posameznik že zaprisegel. Blog je brez težav dostopen vsakomur, je javen, kar pomeni, da tožnik ni pisal zgolj za prijatelje, saj bi v nasprotnem primeru izbral drugačne zasebne rešitve. Primernost tožnika za izvedenca ne morejo predstavljati zgolj njegove strokovne izkušnje in položaji na visokih mednarodnih institucijah, temveč tudi obnašanje, izražanje ter predstavljanje posameznika kot bodočega sodnega izvedenca.

11. V pripravljalnem spisu tožnik odgovarja na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Glede navedb o vsebini bloga, v razmislek pošilja članek iz časopisa Finance z dne 17. 10. 2014, številka 202, v katerem C.C. dr. psih. in finančnik z dolgoletnimi izkušnjami v upravni in nadzornih svetih družb, podaja kritiko na delo države, državnih inštitucij in politično ter medijsko izpostavljenih posameznikov in kritizira Fakulteto za družbene vede ter posamezne politične osebnosti, stranke, sindikate, medije, opozarja na napake v sistemu cele države, ostro kritizira tretjo vejo oblasti, izpostavi predsednika Vrhovnega sodišča in ostale. Finance imajo naklado 10.000 izvodov, tožnikov blog pa prebere maksimalno 25 oseb. V nadaljevanju tožnik še navaja druge številne članke in prispevke C.C. Ni jasno, zakaj je tožena stranka drugim kandidatom za sodne izvedence posredovala elektronsko sporočilo tožnika, ki je bilo namenjeno samo njej. Zgolj pisanje bloga v prostem času, ne more biti edina dejanska podlaga za odklonitev imenovanja v naziv sodnega izvedenca zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 3. točke prvega odstavka 87. člena ZS (več o tem sodba I Up 770/1999). Tožena stranka je odločitev, da zavrne vlogo tožnika oprla na vsebino bloga, vsebino elektronskega sporočila in vsebino pritožbe, v zvezi s prestavitvijo datuma zaprisege. Navedena tri pisanja ne predstavljajo dejstev, s katerimi bi tožena stranka ovrgla domnevo o osebni primernosti in tudi ne more zatrjevati, da se tožnik obnaša ali izraža neprimerno. Zaupanje ministra za pravosodje ne more biti omajano, če je tožnik z dopustno ostrino izražal svoje mnenje. Iz istega razloga ne more biti omajano zaupanje javnosti ali sodišč. Prav nepristranskost in iskrenost tožnika dokazujeta, da bo svoje delo kot izvedenec toliko bolj vestno in pošteno opravil. Z nezakonito odločbo, tožniku nastaja škoda, zato prosi, da sodišče čim prej razpiše narok za glavno obravnavo.

K točki I izreka:

12. Tožba ni utemeljena.

13. V navedeni zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoj iz 3. točke prvega odstavka 87. člena ZS, ki določa, da je za sodnega izvedenca lahko imenovan, kdor je osebnostno primeren. Osebna primernost, ki jo zahteva opravljanje izvedenskega dela se ugotavlja na podlagi dejstev, ki se nanašajo tako na osebnost kot na delo osebe, ki želi opravljati izvedensko delo. Glede na to, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi po presoji sodišča pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialne predpise, jih sodišče v izogib ponavljanju ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

14. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je tožena stranka z odločbo, številka 705-1258/2013 z dne 27. 8. 2013, že ugotovila, da tožnik izpolnjuje vse zahtevane pogoje za imenovanje za sodnega izvedenca in mu zato odredila še opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti za navedeno področje in podpodročje. S tem, ko je tožena stranka sprejela obe plačili po računih in ga z odločbo z dne 8. 4. 2014 obvestila o datumu posebnega ustnega preizkusa strokovnosti ter mu določila komisijo, in ko mu je dne 19. 5. 2014 izdala potrdilo o opravljanem posebnem preizkusu strokovnosti za sodnega izvedenca, je po navedbah tožnika štela, da ta že izpolnjuje pogoj iz 3. točke prvega odstavka 87. člena ZS. Tako ni imela razloga, da je samo štiri dni pred zaprisego, ugotavljala izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje tega pogoja.

15. Prej navedena odločba z dne 28. 3. 2013 v točki 1 izreka določa, da tožnik izpolnjuje pogoje za opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti za sodnega izvedenca za strokovno področje gradbeništvo, podpodročje ocenjevanje posledic naravnih in drugih nesreč ter se mu pristop k posebnemu preizkusu strokovnosti dovoli. V 2. točki izreka so določeni datumi za pisni del preizkusa strokovnosti in ustni del preizkusa strokovnosti ter določena komisija. 3. točka določa znesek oziroma strošek posameznega strokovnega preizkusa. Navedena odločba je bila izdana v skladu s petim odstavkom 87. člena ZS, ki določa, da mora kandidat zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti predložiti mnenje ustreznega državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije, lahko pa se odredi tudi poseben preizkus strokovnosti pred komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov s področja, na katerem bo oseba opravljala izvedensko delo. Tožena stranka je to odločbo tožniku izdala zaradi opravljanja strokovnega preizkusa znanja, v času njene izdaje pa je štela, da je kandidat osebnostno primeren. Ta odločba pa še ni odločba o imenovanju izvedenca, kot ga določa prvi odstavek 87. člena ZS in za izdajo katere mora kandidat za izvedenca izpolnjevati vse, v nadaljevanju tega člena določene pogoje, ki morajo biti v trenutku izdaje odločbe tudi izpolnjeni.

16. Možnost odreditve posebnega preizkusa strokovnosti v postopku imenovanja sodnega izvedenca določa peti odstavek 87. člena ZS in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik). V prvem odstavku 9. člena Pravilnika je določeno, da odločbo o imenovanju za izvedenca oziroma cenilca ali o zavrnitvi vloge za imenovanje izda minister. Glede na upravnosodno prakso odločba z dne 27. 8. 2013, s katero je bilo tožniku odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti, ne izpolnjuje elementa upravnega akta, kot jih določa 2. člen ZUS-1. S takšnim aktom ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj gre za vmesni akt v postopku odločanja o tožnikovi vlogi za imenovanje za sodnega izvedenca, s katerim bo mogoče ugotavljanje pogojev strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj tožnika. Tako kot je po upravnosodni praksi uveljavljanje ugovorov glede upravičenosti odreditve preizkusa strokovnosti pridržano do odločitve o vlogi kandidata za imenovanje za sodnega izvedenca (prvi odstavek 9. člena Pravilnika), je tudi uveljavljanje ugovorov glede osebnostne neprimernosti kandidata za izvedenca, pridržano do odločitve o vlogi kandidata (tožnika) za imenovanje za sodnega izvedenca. Posledično to pomeni, da odločba izdana dne 27. 8. 2013, na katero se sklicuje tožnik in na podlagi katere mu je že bila priznana osebnostna primernost za sodnega izvedenca, določena s 3. točko prvega odstavka 87. člena ZS, nima pravne podlage za takšne tožbene trditve.

17. Kot je sodišče že prej navedlo, morajo biti za imenovanje za izvedenca izpolnjeni vsi pogoji po 87. členu ZS, in če so ti izpolnjeni, minister na podlagi teh zakonskih odločb ter 9. člena Pravilnika izda odločbo, s katero odloči o vlogi kandidata za imenovanje sodnega izvedenca, za določeno strokovno področje. Z odločbo minister za pravosodje formalno pravno odloči o vlogi kandidata za imenovanje za sodnega izvedenca (vlogi ugodi ali jo zavrne, glede na izpolnjevanje vseh pogojev po 87. členu ZS), dejansko pa so sodni izvedenci imenovani (dobijo naziv sodnega izvedenca) z dnem, ko pred ministrom pristojnim za pravosodje izrečejo zaprisego (prvi odstavek 88. člena ZS). Glede na navedena določila je bilo pravilno, vse do izdaje izpodbijane odločbe, ugotavljanje tožnikove osebnostne primernosti za izvedenca. Ker tožnik tudi po presoji sodišča, glede na prej navedeno sklicevanje sodišča na razloge izpodbijane odločbe, ne izpolnjuje pogoja osebnostne primernosti (3. točka prvega odstavka 87. člena ZS), sodišče v nadaljevanju ni presojalo ostalih tožbenih ugovorov, ker za pravilnost in zakonitost odločitve niso pravno relevantni.

18. Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu, da se opravi glavna obravnava, glede na to, da predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

19. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II izreka:

20. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.