Jedro

Po 2. odst. 45. čl. ZNP sodišče začne postopek za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost. Kdaj je podan tak utemeljen razlog, pa je potrebno presojati v povezavi s 44. čl. ZNP, ki opredeljuje, v kakšnih primerih sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

(1.) Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom pod tč. 1 zavrglo predlog predlagateljice I.K. z dne 12.4.2010, pod tč. 2 pa je po uradni dolžnosti začelo postopek za odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki L.K.S. iz Ljubljane.

(2.) Zoper tak sklep (smiselno zoper tč. 2 izreka) vlaga pritožbo nasprotna udeleženka L.K.S. in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da se postopek za odvzem poslovne sposobnosti ne začne, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V bistvenem navaja, da niso podani razlogi za uvedbo postopka, saj je poslovno povsem sposobna. Res je, da je že stara in sicer preko 82 let, vendar pa to ne more predstavljati podlage za obstoj oziroma neobstoj poslovne sposobnosti. Nasprotna udeleženka ima še dva živeča brata in sestro, ki so ji vedno pripravljeni pomagati in bodo vedeli povedati tudi o tem, da je postopek za odvzem poslovne sposobnosti povsem nepotreben in brez podlage. Sodišče prve stopnje bi moralo, preden je izdalo sklep, zaslišati nasprotno udeleženko in oba njena brata ter sestro. Storjena je bila absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj sklepa ni mogoče preizkusiti.

(3.) Na pritožbo je odgovorila K.I. Ker slednja ni udeleženka postopka začetega po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče njenega odgovora ni upoštevalo.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v obsegu pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je v obsegu 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) pazilo tudi na bistvene kršitve določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava.

(6.) Očitek, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker sklepa ni mogoče preizkusiti, smiselno predstavlja očitek kršitve po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ki pa ni utemeljen. Izrek sklepa je namreč razumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa, prav tako pa je sodišče za svojo odločitev navedlo razloge o vseh odločilnih dejstvih, razlogi so jasni in si med seboj tudi ne nasprotujejo. Vse navedeno omogoča pritožbeni preizkus pravilnosti odločitve.

(7.) Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zvezi z odločitvijo, da začne postopek po uradni dolžnosti, tudi dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter ob uporabi 22. in 45. čl. ZNP sprejelo tudi materialnopravno pravilno odločitev.

(8.) Po 2. odst. 45. čl. ZNP sodišče začne postopek za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost. Kdaj je podan tak utemeljen razlog, pa je potrebno presojati v povezavi s 44. čl. ZNP, ki opredeljuje, v kakšnih primerih sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti. Tako je v 44. čl. določeno, da v postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Vzroki, ki so lahko podlaga za odvzem (ali omejitev) poslovne sposobnosti v zakonu torej niso navedeni taksativno, temveč primeroma s tem, da so le-ti lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da ta ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

(9.) V konkretnem primeru se je sodišče z okoliščinami, iz katerih je zaključilo, da je podan utemeljen razlog za odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki in s tem pogoj za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, seznanilo iz predloga I. K., predvsem pa iz zdravniških potrdil, ki jih je slednja priložila svojemu (sicer zavrženemu) predlogu in vsebine katerih pritožnica niti ne izpodbija. Tako je iz zdravniškega potrdila dne 1.2.2010 razvidno, da je nasprotna udeleženka, sicer oskrbovanka Doma starejših občanov P., zaradi številnih kroničnih obolenj psihično in fizično tako oslabela, da ni več sposobna sama urejati tekočih zadev. Tudi iz zdravniškega potrdila z dne 25.1.2010 (ki ga je podpisal drug zdravnik) izhaja, da je zdravstveno stanje nasprotne udeleženke tako, da ni več sposobna skrbeti zase in urejati svojih zadev. Ker gre pri izdanem zdravniškem potrdilu za javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (primerjaj 224. člen ZPP), je tudi po oceni pritožbenega sodišča zaključek, da je podan utemeljen razlog, da bi bilo potrebno nasprotni udeleženki odvzeti oziroma omejiti poslovno sposobnost v smislu 44. člena ZNP in da je s tem podana tudi podlaga za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, pravilen. Ker gre pri presoji, ali kronična obolenja oziroma zdravstveno stanje nasprotne udeleženke v tolikšni meri vplivajo na njeno psihofizično stanje, da ni več sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, za strokovno vprašanje, na katerega lahko odgovori le izvedenec medicinske stroke, v tej fazi postopka tudi zaslišanje nasprotne udeleženke in predlaganih prič ni smiselno, saj to ne bi v ničemer doprineslo k odgovoru na to (sporno) vprašanje.

(10.) Pritožbeno sodišče zgolj v pojasnilo še dodaja, da sama uvedba postopka, katerega namen je predvsem varstvo interesov nasprotne udeleženke, še ne predpostavlja, da bo nasprotni udeleženki poslovna sposobnost tudi dejansko odvzeta oziroma omejena. V nadaljevanju bo namreč moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotoviti, ali je pri nasprotni udeleženki podan vzrok, ki vpliva na njeno psihofizično stanje v takšni meri, da sama ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. V ta namen bo odredilo, da jo pregleda izvedenec medicinske stroke, nasprotna udeleženka bo tudi zaslišana. Po njenem predlogu bo sodišče lahko, v kolikor bo ocenilo, da je to potrebno, zaslišalo tudi z njene strani predlagane priče. (11.) Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo in upoštevajoč, da sodišče prve stopnje tudi ni storilo kršitev, na katere sicer pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (365. čl. v zvezi s 37. čl. ZNP).