Jedro

Arondacijska odločba Skupščine občine Postojna, št. 462-1/64-3/106 z dne 9. 11. 1964, ki jo tožeča stranka v upravnem sporu izpodbija kot nično, ni dokončni upravni akt v smislu ZUS-1. Tožeča stranka bi morala predlagati, da se arondacijska odločba izreče za nično.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeča stranka z izpodbijano odločbo zahteva, da sodišče ugotovi, da je arondacijska odločba z dne 9. 11. 1964, opr. št. 462-1/64-3/106, ki jo je izdala arondacijska komisija Skupščina občine Postojna, v delu, ki se nanaša na parc. št. 1326 iz vl. št. 77 k.o. A., nična.

V tožbi navaja, da v zemljiško knjigo nista bila vknjižena ne on ne njegov oče kot lastnika parc. št. 1326 k.o. A., čeprav je to nepremičnino kupil že njegov stari oče B.B. leta 1912. Zato je vložil tožbo pri Okrajnem sodišču v Postojni, ki je zadevo vodilo pod opr. št. P 77/2012 in s sodbo z dne 22. 1. 2013 ugotovilo, da je bil njegov oče C.C., v času izdaje izpodbijane odločbe, lastnik parcele št. 1326 k.o. A. Iz povedanega izhaja njen pravni interes za vložitev te tožbe.

V nadaljevanju navaja, da za izdajo arondacijske odločbe za parc. št. 1326 k.o. A. ni bilo nobene pravne ne dejanske podlage. Tako se izkaže, da je arondacijska odločba v delu, ki se nanaša na arondirano parcelo št. 1326 k.o. A., nična. V arondacijski odločbi so namreč take nepravilnosti, ki imajo za posledico, da odločbe v izpodbijanem delu ni mogoče izvršiti, zato v skladu s četrtim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zahteva, da se navedena odločba v izpodbijanem delu izreče za nično.

V odgovoru na tožbo Občina Pivka navaja, da bi morala tožeča stranka razloge za ničnost najprej uveljavljati v upravnem postopku. Poleg tega tožeča stranka v tožbi ne navaja utemeljenih razlogov za ugotavljanje ničnosti upravne odločbe v izpodbijanem delu. Tudi ne pojasni zakaj odločba v izpodbijanem delu naj ne bi bila izvršljiva. Ob povedanem sodišču predlaga, da tožbo zavrne, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 27. 6. 2013 navaja, da navedbe tožene stranke, da bi morala uveljavljati ničnost najprej v upravnem postopku ne zdržijo, saj je arondacijska odločba z dne 9. 11. 1964 pravnomočna, zato je ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti. Izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče v tem primeru uporabiti pa je obnova postopka po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki pa jo je treba predlagati, v skladu z 263. členom ZUP, najkasneje v roku treh let. Iz tega sledi, da je izpodbijana arondacijska odločba dokončna, v skladu s tretjim odstavkom 2. člena ZUS-1 pa o dokončnih upravnih aktih odloča Upravno sodišče v upravnem sporu. Ne držijo tudi navedbe tožene stranke, da razlogov za izrek ničnosti arondacijske odločbe v delu, ki se nanaša na parc. št. 1326 k.o. A., v tožbi niso navedene oziroma podkrepljene z dokazi. Ob zaključku ponovno navaja, da se bo lahko le skupaj s sodbo Okrajnega sodišča v Postojni, z ugotovitvijo ničnosti arondacijske odločbe v delu, ki se nanaša na parc. št. 1326 k.o. A. in po opravljenem zapuščinskem postopku, vknjižila v zemljiško knjigo. Zato ima pravni interes in vztraja pri tožbi.

K točki I. izreka: Tožbo je bilo treba zavreči iz naslednjih razlogov: V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. V tretjem odstavku istega člena pa je določeno, da je dokončni upravni akt tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja. Ob upoštevanju navedenih določb ZUS-1 torej arondacijska odločba Skupščine občine Postojna, št. 462-1/64-3/106 z dne 9. 11. 1964, ki jo tožeča stranka v delu, ki se nanaša na parc. št. 1326 k.o. A. izpodbija kot nično, ni dokončni upravni akt. Tožeča stranka bi morala namreč, v skladu s citiranimi določbami ZUS-1 in določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (člen 279 do 281), v upravnem postopku predlagati, da se arondacijska odločba v izpodbijanem delu, izreče za nično. Tožeča stranka bi lahko šele po dokončnosti odločbe v upravnem postopku v katerem bi se ugotavljali pogoji za izrek ničnosti iz 279. člena ZUP, vložila tožbo v upravnem sporu.

Glede na povedano je sodišče tožbo tožeče stranke, skladno z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot vloženo prezgodaj.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrglo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.