Jedro

Sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti Centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu delno odvzelo poslovno sposobnost, odločilo pa je tudi, da se mu pravica voliti in biti voljen ne odvzame.

2. Nasprotni udeleženec navedeni sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, Višjemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi, po potrebi dopolni ugotovitveni postopek ter samo razsodi oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnik navaja, da bi moralo sodišče obrazložiti, na katerih področjih življenja in delovanja lahko udeleženec svobodno funkcionira, kar iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Izvedenec je jasno podal ugotovitev, da je nasprotni udeleženec sposoben poskrbeti zase, za svoje pravice in koristi, kar je naslovno sodišče spregledalo. Sodišče ni ugotovilo neposredne nevarnosti ogrožanja pravic ali interesov nasprotnega udeleženca, sprejete odločitve pa niti ni v zadostni meri obrazložilo. Prav tako bi moralo presoditi ali obstaja možnost varovanja pravic in koristi osebe z milejšimi ukrepi, denimo s tem, da bi se nasprotni udeleženec vključil v srečanja anonimnih alkoholikov. Sodišče ni pojasnilo, kako bo njegovo preživljanje sedaj bolje zagotovljeno, upoštevati pa je treba tudi, da samo zaradi izrečenega ukrepa odvisnost od alkohola pri nasprotnem udeležencu ne bo prenehala.

3. Začasni skrbnik nasprotnega udeleženca in Center za socialno delo v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju: ZNP).

6. Če so izpolnjeni pogoji za odvzem poslovne sposobnosti, sodišče, glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti, odvzame osebi poslovno sposobnost delno ali popolno (50. člen ZNP). Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je izpodbijani sklep nejasen oziroma so njegovi razlogi nezadostni glede obsega poslov, ki jih sme nasprotni udeleženec sklepati sam. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) ureja dve različni situaciji glede oseb, ki jim je poslovna sposobnost delno odvzeta, in sicer: 1. taka oseba lahko sama sklepa svoje pravne posle, vendar je za njihovo veljavnost potrebna odobritev njenega skrbnika (prva alternativa drugega odstavka 208. člena v zvezi s prvo alternativo prvega odstavka 203. člena ZZZDR) oziroma Centra za socialno delo (prvi odstavek 185. člena in druga alternativa prvega odstavka 203. člena ZZZDR) in 2. taka oseba lahko nekatere posle, ki jih po potrebi določi Center za socialno delo, opravlja samostojno in brez odobritve (druga alternativa drugega odstavka 208. člena ZZZDR, glej načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 21. 12. 1988). Res sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti Centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča (prim. I Cp 4599/2010).

7. Iz izvedeniškega mnenja jasno izhaja, da gre pri nasprotnemu udeležencu za sindrom odvisnosti od alkohola, za katero je značilna močna želja po vnosu takšne snovi, težave pri odrekanju takemu vnosu kljub škodljivim posledicam ter večje posvečanje izbrani psihoaktivni snovi kot drugim dejavnostim. Po mnenju izvedenca je nasprotni udeleženec zaradi dolgoletne zlorabe alkohola že osebnostno spremenjen. Številni dolgovi, ki jih niti ne skuša poravnati in nerealni načrti, ob vse bolj prizadetem socialnem funkcioniranju ter striktnemu odklanjanju zdravljenja odvisnosti, po izvedeniškem mnenju utemeljujejo delni odvzem poslovne sposobnosti, saj samostojno upravljanje preiskovanca s finančnimi sredstvi služi le zadovoljenju njegove odvisnosti in s tem propadanju na vseh področjih. Izvedenec ni nikjer navedel, da je nasprotni udeleženec sposoben samostojnega funkcioniranja, temveč prav nasprotno. Vse navedeno je, ob upoštevanju zaslišanja samega nasprotnega udeleženca, kot tudi mnenja začasnega skrbnika in Centra za socialno delo, obravnavalo tudi sodišče prve stopnje in pravilno zaključilo, da so zakonski pogoji za delni odvzem poslovne sposobnosti izpolnjeni. Izpodbijani sklep je v zvezi s tem v zadostni meri obrazložen in so prav iz zapisanega razlogi odločitve glede ogrožanja pravic in interesov nasprotnega udeleženca popolnoma jasni.

8. Pritožnik končno še navaja, da se sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem milejših ukrepov, kot je denimo zdravljenje odvisnosti, kar pa je v celoti razumljivo ob dejstvu, da že iz izvedeniškega mnenja izhaja, da nasprotni udeleženec alkoholno odvisnost zanika, prav tako striktno odklanja zdravljenje, o njegovih nerealnih načrtih in željah, pa se je ob zaslišanju prepričalo tudi sodišče samo.

9. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP, odločitev o pritožbenih stroških pa na določbi 35. člena ZNP.