Jedro

Glede na pomanjkanje razlogov v sodbi o odločilnih dejstvih nadomestne vročitve, je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter vrne sodišču v novo sojenje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni vložil odgovora na tožbo in je zoper njega izdalo delno ugodilno ter delno zavrnilno zamudno sodbo. Tako je tožencu v plačilo naložilo znesek 6.621,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 12.1.2004 dalje, v presežku za znesek 6.700,00 EUR s pripadki pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov v višini 109,75 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V sodbi je sodišče navedlo, da toženec ni odgovoril na tožbo v roku trideset dni, da iz vročilnice izhaja, da je toženec tožbo prejel dne 8.3.2008 (pravilno dne 10.3.2008 – op. pritožbenega sodišča) s pravilnim poukom in da je tako mogoče zaključiti, da je bila tožba tožencu pravilno vročena v odgovor. Nadalje je navedlo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, in sicer v enem delu za ugodilno, v drugem pa za zavrnilno zamudno sodbo, torej, da zahtevek ni takšen, da stranke z njim ne bi mogle razpolagati, da utemeljenost zahtevka v ugodilnem delu izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, in obratno v zavrnilnem delu, prav tako pa je sodišče navedlo, da dejstva iz tožbe niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali s splošno znanimi dejstvi. V nadaljevanju je sodišče povzelo, kaj izhaja iz listinskih dokazov, ki jih je k tožbi priložil tožnik, in navedlo, kaj so bile ugotovitve izvedenca sodnomedicinske stroke, ki je bil postavljen v kazenskem postopku, v katerem je bil toženec oproščen storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Sodišče je zaključilo, da je tožnik utrpel le manjšo podplutbo na levi zadnji strani prsnega koša in udarce po glavi ter mu odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo po posameznih postavkah, prav tako pa mu je odmerilo premoženjsko odškodnino za izgubo dohodka in stroške zdravljenja.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil toženec iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in razloga zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. tč. I. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Navaja, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, in sicer ni bil izpolnjen že prvi pogoj po I. odst. 318. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, to je pravilna vročitev tožbe tožencu. Šele s prejemom zamudne sodbe je izvedel, da je proti njemu bila vložena tožba, ko pa je pogledal v spis, je videl, da je poštno pošiljko prevzela njegova žena na centralni pošti v C. (oznaka te pošte „...“ in poštni žig), torej mu pošiljka ni bila osebno vročena. Na vročilnici je ženin podpis, zraven je tudi dostavek „žena“ in ker gre za javno listino, velja, da je vsebina take listine prava, če se ne dokaže drugače. Takšna vročitev ni bila pravilna, saj jo je potrebno presojati po takrat veljavnem ZPP, zato ni pogojev za fikcijo vročitve, ker se ni vročalo po določbah 142. čl. ZPP. Šele, če bi bilo puščeno pisno sporočilo po III. odst. 142. čl. ZPP in 24. čl. Zakona o poštnih storitvah - ZPSto-1, bi se lahko pisanje vročilo kateremu od odraslih članov gospodinjstva in bi lahko govorili o pravilni nadomestni vročitvi. Vročitev je sicer lahko osebno opravljena tudi z vročitvijo zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu, kar pa pritožnikova žena ni in ni bila. Zaradi izdaje zamudne sodbe na podlagi nepravilne vročitve je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. tč. II. odst. 339. čl. ZPP, prav tako pa po 8. tč. istega odstavka istega člena ZPP, saj je z opustitvijo vročitve bila tožencu odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Zatrjuje še, da ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe po 4. tč. I. odst. 318. čl. ZPP, in sicer so po njegovem mnenju dejstva iz tožbe v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik. Neznatna škoda ni pravno priznana škoda. Tožnik je predložil kazensko sodbo, ki jo sodišče prve stopnje citira zlasti v delu, ki vsebuje obrazlago mnenja izvedenca sodno medicinske stroke. Izvedenec je ovrgel toženčeve izjave o številnih podplutbah in odrgninah, edino kar sodišče prve stopnje ugotavlja kot skladno med navedbami in dokumentacijo, je manjša podplutba na levi zadnji strani prsnega koša in udarci po glavi, prav tako pa izvid z dne 25.5.2003 vsebuje zdravnikove ugotovitve, da sledov poškodbe na glavi ni. Tako navedbe tožnika niso skladne z dokumentacijo, ki jo je sam priložil in je neupravičena prisoja nepremoženjske odškodnine, zlasti za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ki ob ugotovitvi sodišča, da gre le za manjšo podplutbo in udarce po glavi, v dokumentaciji nima nobene opore. Enako velja za odškodnino za telesne bolečine in premoženjsko škodo. Splošno znano dejstvo, ki bi ga sodišče prve stopnje moralo upoštevati, pa je, da zaradi podplutbe in udarca v glavo ne more bolniški stalež trajati več mesecev in takšne minorne poškodbe sploh ne morejo povzročiti delanezmožnosti. Sodba je v razlogih v nasprotju sama s sabo. Po eni strani naj bi tožnik utrpel le manjšo podplutbo in udarce po glavi, po drugi strani pa pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti navaja, da bo tožniku ostala omejena gibljivost zgornjega dela telesa, nezmožnost hitrih in sunkovitih gibov in omejenost pri fizičnih naporih pri dvigovanju težjih bremen. Po njegovem je tožba tudi nesklepčna. Predlaga, da se pritožbi ugodi, zamudna sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.

Tožnik je na pritožbo odgovoril in navedel, da je bilo vročanje pravilno in da prihaja toženec v nasprotje sam s sabo, ko pravi, da mu ni bilo puščeno sporočilo v skladu s III. odst. 142. čl. ZPP, hkrati pa, da je poštar pustil obvestilo o prispeli pošiljki, na podlagi katerega jo je njegova žena dvignila. Prav tako meni, da pritožba ni utemeljena glede odločitve prvostopenjskega sodišča o prisojeni odškodnini.

Pritožba je utemeljena.

Iz vročilnice, ki je v spisu, izhaja, da je bil naslovnik obveščen o prispelem pismu dne 8.3.2008 in da je pisanje dne 10.3.2008 prevzela toženčeva žena, saj je na vročilnici dostavek „žena“. Sodišče prve stopnje pa je v sodbi navedlo, da je toženec tožbo prejel dne 8.3.2008 (pravilno dne 10.3.2008 – op. pritožbenega sodišča) in da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor. V sodbi ni omenjeno, da je bila pošiljka dejansko vročena toženčevi ženi, kot to izhaja iz vročilnice, in tako tudi ni razlogov o pravilnosti takšne vročitve, torej ali gre za pravilno nadomestno vročitev odraslemu članu gospodinjstva v stanovanju v skladu z v času vročanja veljavnimi določbami 142. čl. ZPP v povezavi s 140 ter 141. čl. ZPP, to je določbami, ki so veljale pred uveljavitvijo novele ZPP-D dne 1.10.2008. Po 142. čl. upoštevnega ZPP je potrebno tožbo vročati osebno, v primeru, da se naslovnika ne najde na naslovu, pa se poizve kdaj in kje se ga lahko najde in se pusti sporočilo, naj bo naslovnik določenega dne ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje. To sporočilo se pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi iz 140. čl. ZPP, sicer pa se pusti v predalčniku ali na vratih. Če niti tako ni mogoča vročitev, pa se pisanje vroča po 140. oz. 141. čl. ZPP in velja, da je vročitev s tem opravljena. To pomeni, da se lahko samo pisanje vroči odraslemu članu gospodinjstva v stanovanju ali sosedu oziroma hišniku, če odraslih članov ni v stanovanju. Če niti takšno vročanje ni možno, pa se pisanje izroči sodišču oziroma pošti, v predalčniku oziroma na vratih pa se naslovniku pusti obvestilo z navedbo, kje je pisanje in rok petnajst dni za dvig. Če naslovnik pisanja v petnajstih dneh ne dvigne, se šteje vročitev za opravljeno na dan, ko je bilo puščeno obvestilo. Glede na pomanjkanje razlogov v sodbi o odločilnih dejstvih pravilne nadomestne vročitve, je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP, na katero sicer pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti, zaradi katere je bilo potrebno sodbo v celoti razveljaviti.

Sodišče prve stopnje pa tudi ni ravnalo pravilno, ko je v nasprotju s pravili za izdajo zamudne sodbe opravilo dokazno oceno in ocenjevalo resničnost zatrjevanih dejstev. V primeru zamudne sodbe sodišču dejanskega stanja ni potrebno ugotavljati, saj se pasivnost toženca ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Sodišče prve stopnje bo to moralo upoštevati, v kolikor bo ob ponovnem odločanju ugotovilo, da so pogoji za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni.

Glede na ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo v novo sojenje (354. čl. ZPP), z ostalimi pritožbenimi navedbami pa se zato ni ukvarjalo. Zaradi narave in obsega storjenih kršitev, pritožbeno sodišče ugotovljenih bistvenih kršitev postopka ne more samo odpraviti.

Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka. Stroški pritožbenega postopka pa štejejo kot nadaljnji stroški tega postopka in bo o njih odločeno s končno odločbo v skladu s III. odst. 165. čl. ZPP.