Jedro

Učinek pravnomočnega odpusta obveznosti, ki je bil v tem, da je prenehala upničina pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, je smiselno enak razveljavitvi izvršilnega naslova. Prepoved sodnega uveljavljanja ima za posledico izgubo pomena izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo dolžnikovemu predlogu za nasprotno izvršbo in upnici naložilo, da mu mora vrniti 760,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2014 do plačila (I. točka izreka), ter upnici naložilo povrnitev dolžnikovih stroškov postopka v višini 79,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Upnica v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, opredeljene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da je prejela obravnavani znesek v zakonitem postopku izvršbe, pri čemer je imela podlago v izvršilnem naslovu. Ta ni bil razveljavljen, le uveljaviti ga sedaj po končanem stečajnem postopku zoper dolžnika ne more več. Upnica ni bila seznanjena z začetkom stečajnega postopka, tudi sodišče pa ni prekinilo izvršilnega postopka, zato je zakonito prejela zarubljena denarna sredstva. Gre za napako sodišča, ki bi jo moral dolžnik uveljavljati v okviru odškodninske odgovornosti. Ne strinja se z vrnitvijo prejetega zneska, saj ji dolžnik dolguje še več kot 30.000,00 EUR. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je upnica po pravnomočnem odpustu dolžnikove obveznosti v stečajnem postopku v posledici prisilnega poplačila v izvršilnem postopku prejela dne 25. 4. 2014 skupni znesek 760,05 EUR. Učinek pravnomočnega odpusta obveznosti z dnem 1. 10. 2013, ki je bil v tem, da je prenehala upničina pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve (prvi odstavek 409. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP), je smiselno enak razveljavitvi izvršilnega naslova. Prepoved sodnega uveljavljanja ima za posledico izgubo pomena izvršilnega naslova. Po pojasnjenem je sodišče prve stopnje pravilno oprlo svojo odločitev o ugoditvi predlogu za nasprotno izvršbo na določilo 2. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ.

5. Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja dne 30. 6. 2010 (prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP), tako tudi za terjatev, ki je bila izterjevana v obravnavanem izvršilnem postopku, saj je nastala dne 18. 2. 2003, kot je vse pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Dolžnik nima pravice zahtevati vračila po pravilih o neupravičeni pridobitvi le, če prostovoljno plača neplačani del terjatve (drugi odstavek 409. člena ZFPPIPP). S sklepanjem po nasprotnem pa zahtevka iz neupravičene pridobitve in s tem tudi možnosti nasprotne izvršbe dolžnik ne izgubi, če je bil neplačani del odpuščene obveznosti prisilno izterjan v izvršilnem postopku, kar je primer v obravnavani zadevi.

6. Upnica se neutemeljeno sklicuje, da za stečajni postopek ni vedela. Sodišče o začetku stečajnega postopka obvesti upnike z oklicem (prvi odstavek 243. člena ZFPPIPP), pri čemer velja neizpodbojna zakonska domneva, da je vsakdo z objavo na spletni strani, ki jo upravlja AJPES, seznanjen po preteku osmih dni po objavi (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP).

7. Prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka nastopi že na podlagi zakona in ne šele z izdajo sklepa sodišča o prekinitvi, kot se neutemeljeno zavzema upnica v pritožbi, saj je ta le deklaratorne narave (prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP v besedilu, ki je veljalo na dan začetka stečajnega postopka dne 30. 6. 2010). Odsotnost izdaje sklepa o prekinitvi je po pojasnjenem brez pomena, izvršilni postopek pa bi se lahko nadaljeval le na podlagi sklepa stečajnega sodišča (drugi odstavek 132. člena ZFPPIPP v besedilu, ki je veljalo na dan začetka stečajnega postopka dne 30. 6. 2010). Sodišče prve stopnje v času prekinitve ne bi smelo opravljati nobenih procesnih dejanj (smiselno drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Prisilno poplačilo v okviru sodne izvršbe, ki je bilo izvršeno v času prekinitve postopka in po pravnomočnem odpustu obveznosti, je bilo po pojasnjenem brez podlage.

9. Upnica ni podala pritožbene graje stroškovne odločitve, zato je sodišče druge stopnje opravilo le uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki ni pokazal kršitev.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama priglašene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).