Jedro

Od zadnje pravnomočne zavrnitve obsojenčevega predloga za nadomestitev izrečene zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna se okoliščine na strani obsojenca niso v bistvenem spremenile in da nove okoliščine ne utemeljujejo ugoditve predlogu, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Izrek

I. Pritožba zagovornika obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog obsojenega A. A. z dne 30. 3. 2023, da se preostanek kazni zapora po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 51334/2019 z dne 27. 1. 2023 izvrši tako, da obsojeni med prestajanjem kazni zapora še naprej dela in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu.

2. Zoper sklep se je pritožil obsojenčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, smiselno po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter predlogu obsojenca v celoti ugodi in mu omogoči alternativno izvrševanje kazenske sankcije, podrejeno pa predlaga, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornik v pritožbeni obrazložitvi navaja, da v izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi glede pozitivnih ugotovitev in mnenja Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (v nadaljevanju ZPKZ Dob pri Mirni), nadalje pozitivnega mnenja in podpore centra za socialno delo, izjav poslovnih partnerjev ter glede obsežne zdravstvene dokumentacije obsojenca, hkrati pa zatrjuje, da so razlogi sklepa sami s seboj v nasprotju. S takšnimi navedbami smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Ni mu mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje se je namreč do vseh bistvenih okoliščin, ki vplivajo na presojo obsojenčevega predloga za alternativni način prestajanja zaporne kazni, jasno opredelilo, saj je ocenjevalo tako njegove družinske razmere kot vpliv prestajanja zaporne kazni na obsojenčevo zaposlitev ter na poslovanje družbe B. d.o.o., na kar reference poslovnih partnerjev, ki jih kot prezrte izpostavlja pritožba, ne bi mogle v ničemer vplivati. Poleg tega je sodišče prve stopnje zavzelo tudi jasno stališče glede zdravstvenih razlogov na strani obsojenca, ob tem pa upoštevalo še poročili ZPKZ Dob pri Mirni. Razlogi prvostopenjskega sodišča v zvezi z vsemi relevantnimi okoliščinami so tako navedeni in jasni, zato ne gre pritrditi pritožbenim navedbam, da so razlogi sklepa sami s seboj v nasprotju. Prav tako je pravilno, da sodišče ob tehtanju prognoze upošteva predhodne ugotovitve, ki vplivajo na presojo, ali bi nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna dosegla svoj namen, ki se zasleduje z izrekom zaporne kazni, vključno s presojo obsojenčeve osebnostne primernosti, da se mu izvršitev zaporne kazni nadomesti z navedeno alternativno obliko, zato v tem ni videti nobenega protislovja.

5. Zagovorniku pa ni mogoče pritrditi niti, ko uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je namreč vse okoliščine, pomembne za odločitev o obsojenčevem predlogu, skrbno pretehtalo, pri tem pa utemeljeno sprejelo zaključek, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Ne drži, da sodišče prve stopnje ni ustrezno presojalo obsojenčevega socialnega in finančnega položaja, saj je to presojo opravilo. Tako je v točkah 15, 16 in 17 razlogov izpodbijanega sklepa razumno in prepričljivo utemeljilo, zakaj obsojenčeve družinske razmere in skrb za otroka, to je za mladoletno hčerko C. C., ne morejo biti razlogi za nadomestitev izvršitve zaporne kazni. Z navedenimi razlogi pritožbeno sodišče v celoti soglaša, prav tako pa so ustrezni razlogi izpodbijanega sklepa v zvezi z obsojenčevimi finančnimi razmerami. Tudi po presoji pritožbenega sodišča okoliščine v zvezi z zaposlitvijo v družbi B. d.o.o. ne morejo predstavljati razloga, ki bi utemeljeval predlagano nadomestno izvršitev zaporne kazni, ob tem ko je obsojencu že bila odložena izvršitev zaporne kazni iz razloga zagotavljanja nadaljnjega poslovanja podjetja. Četudi na trgu delovne sile ni delavcev predmetnega profila, kot zatrjuje in z dokazi utemeljuje pritožba, te okoliščine same po sebi ne morejo utemeljiti obsojenčevega predloga za alternativno obliko prestajanja zaporne kazni, še zlasti ob upoštevanju ostalih relevantnih okoliščin, ki jih je prvostopenjsko sodišče obširno in prepričljivo navedlo v razlogih izpodbijanega sklepa. Ne gre namreč prezreti razlogov, ki zadevajo obsojenčevo osebnostno primernost in ki v povezavi s 13 zabeleženimi obsodbami, tudi po letu 2016, ko se mu je rodila hčerka, ne utemeljujejo pozitivne prognoze, ki je temeljni pogoj za nadomestitev zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna.

6. Pravilnosti prvostopenjske odločitve ne morejo omajati niti navedene zdravstvene težave obsojenca, ki jih utemeljuje tudi s predloženim pozivom za odpravo pomanjkljivosti glede zdravstvenega varstva in ostalih pravic obsojenega A. A., naslovljenega na upravo ZPKZ Dob pri Mirni. Sodišče prve stopnje je namreč v tokratnem sklepu obsojenčeve zdravstvene težave (točka 18 razlogov izpodbijanega sklepa) podrobno premotrilo in z navedenimi razlogi v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče. Glede na to, da je zdravstvena oskrba obsojencev zagotovljena, ni mogoče iz tega razloga v povezavi z drugimi ugotovljenimi okoliščinami na strani obsojenca njegovemu predlogu ugoditi.

7. Ob tem pa je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi poročila ZPKZ Dob, pri čemer je ugotovilo, da obsojenec sedaj biva v samski sobi, opremljeni s kopalnico in ločeno od soobsojenca, s katerim je prišel v konflikt, kar pomeni, da je tudi v pogledu pogojev bivanja za obsojenca bilo ustrezno poskrbljeno.

8. Tako je pritrditi sklepnemu zaključku v izpodbijanem sklepu, da se od zadnje pravnomočne zavrnitve obsojenčevega predloga za nadomestitev izrečene zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna okoliščine na strani obsojenca niso v bistvenem spremenile in da nove okoliščine ne utemeljujejo ugoditve predlogu, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Kljub neuspešni pritožbi je pritožbeno sodišče obsojenca oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka upoštevaje njegove premoženjske razmere, kot jih je ugotovilo že sodišče prve stopnje (četrti odstavek 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).