Jedro

Kontradiktornost v postopku mora biti zagotovljena tudi v postopku ugovora proti odločitvi o priznanju tuje sodne odločbe (4. člen ZNP, 8 točka drugega odstavka 339. člena ZPP, prvi odstavek 354. člena ZPP, 96. do 101. člen ZMZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je priznalo pravno veljavnost pravnomočne sodbe Deželnega sodišča za civilnopravne zadeve v Gradcu, opr. št. Cg 22/93 z dne 8.6.1993, s katero je bilo po predlagateljevi tožbi tudi proti nasprotnemu udeležencu razsojeno, da je dolžan predlagatelju plačati ATS 880.000 z obrestmi. Nasprotni udeleženec je vložil ugovor, kateremu je sodišče prve stopnje ugodilo, sklep o priznanju z dne 21.8.2002, opr.št. I R 58/2002, razveljavilo in predlog za priznanje tuje sodne odločbe zavrnilo.

Predlagatelj je vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo ugovora. Sodišče je nekritično sledilo navedbam nasprotnega udeleženca glede dejanskih in pravnih vprašanj. Ker avstrijskega procesnega prava ne pozna, bi moralo sodišče prve stopnje pribaviti ustrezna določila avstrijskega prava. Zagrešena je bila bistvena kršitev določb postopka, ker je bilo odločeno o ugovoru, ne da bi bil ta s prilogami predložen predlagatelju v izjavo. Verodostojnost opravičila za izostanek nasprotnega udeleženca z glavne obravnave pred avstrijskim sodiščem bi bilo treba presoditi glede na določila avstrijskega prava. Glavna obravnava je bila dne 8.6.1993, kar je približno tri tedne po odpustu nasprotnega udeleženca iz bolnice. Načelo obojestranskega zaslišanja ni bilo kršeno, saj dne 8.6.1993 ni bila edina glavna obravnava v sporni zadevi. Ni res, da sodba avstrijskega sodišča nasprotnemu udeležencu ni bila vročena. V nasprotnem primeru bi ne mogla postati pravnomočna in izvršljiva. Res je, da na sodbi ni pravnega pouka, vendar po avstrijskem pravu pravni pouk ni del sodbe in je poslan skupaj s sodbo na posebnem formularju.

Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

V postopku za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb se uporabljajo določila ZNP (Zakona o nepravdnem postopku). Po določbi 4. člena tega zakona pa mora sodišče udeležencem postopka dati možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in razpravljajo o rezultatih celotnega postopka.

Iz podatkov spisa izhaja, da je nasprotni udeleženec proti sklepu sodišča prve stopnje, s katerim je bila veljavnost tuje sodne odločbe priznana, vložil ugovor, ki pa ga sodišče prve stopnje v nasprotju s citirano določbo 4. člena ZNP ni poslalo predlagatelju, da se izjavi o navedbah v njem, preden je odločalo o ugovoru, ampak mu ga je vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom (povratnica na l. št. 7 spisa). Navedeno bistveno kršitev določb postopka predlagatelj izrecno uveljavlja, predstavlja pa bistveno kršitev določb postopka v skladu z 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku se uporablja tudi v nepravdnem postopku v skladu z določbo 37. člena ZNP). Izpodbijani sklep je bilo že zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje zagotovi konradiktornost ugovornega postopka. Ko bo znova odločalo o ugovoru, naj se pri obravnavanju dejstev, ki jih nasprotni udeleženec v njem navaja, omeji le na preizkus pogojev za priznanje (ali zavrnitev priznanja) tuje sodne odločbe, ki jih vsebujejo določbe 96. do 101. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/99).

Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.