- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSLJ Sklep IV Cp 843/2026
ECLI:SI:VSLJ:2026:IV.CP.843.2026 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Presoja otrokove ogroženosti in tehtanje med škodo zaradi prekinitve stikov in škodo zaradi njihove vzpostavitve pod nadzorom.
Izrek
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1.Udeleženca sta starša mld. A. A., rojenega 2021. Na naroku za obravnavo začasne odredbe 16. 4. 2025 sta dosegla soglasje o tem, da se mladoletni A. A. začasno zaupa v varstvo in vzgojo materi, da oče plačuje začasno preživnino in da stiki med očetom in otrokom začasno potekajo pod nadzorom Centra za socialno delo B. (v nadaljevanju CSD) vsako sredo v trajanju 1 do 2 ure. Ti so tekli 7. 5. 2025, 14. 5. 2025, 21. 5. 2025 in 4. 6. 2025, po oceni CSD so bili ustrezni in otroku v korist, na zadnji stik pa je o0de zamudil in po njem, tako trdi predlagateljica, ki je prevzela otroka, predlagateljico z avtomobilom zasledoval in s tem kr61il ukrep prepovedi pribli7eevanja. Sodi610de prve stopnje je 12. 6. 2025 dogovorjene stike prekinilo. Z izpodbijanim sklepom z dne 27. 3. 2026 jih je nato ponovno za0dasno vzpostavilo, in sicer stiki med mladoletnim A. A. in njegovim 0detom potekajo za0dasno pod nadzorom CSD vsako sredo v trajanju 1 ure oziroma na drug dan, ki ga v soglasju s star61ema dolo0di pristojni CSD, ki lahko stik prekine, 0de oceni, da mladoletnemu A. A. ni v korist. Pred prvim stikom mora o0de strokovnim delavcem CSD predlo7eiti izvid testa na prisotnost prepovedanih drog, tako dolo0deni stiki pa trajajo do pridobitve izvedenskega mnenja, najve0d pa 9 mesecev.
2.Zoper sklep se prito7euje predlagateljica. Strinja se z delom, ki 0detu nalaga predlo7eitev negativnega testa na prisotnost prepovedanih drog, ker ta predstavlja nujni in minimalni standard za za61cito otroka. Sodi610du prve stopnje o0dita, da je svojo odlo0ditev v bistvenem oprlo na izvedensko mnenje izvedenca, premalo te7ee pa dalo ugotovitvam in opozorilom strokovnih delavk CSD. Spregledalo je, da otrok ka7ee znake stiske in posttravmatske travme, kar naj bi se kazalo v njegovem vedenju, ko v vrtcu ob pogledu na policijsko patruljo izjavi, da so policisti pri61li ponj in po mamico. 0Eprav to izvira iz navedb matere, je CSD kot strokovni organ ocenil, da je dovolj relevantno, da to izpostavi, sodi610de prve stopnje pa tega ni v zadostni meri raziskalo niti ustrezno ovrednotilo pri svoji odlo0ditvi. V celoti je spregledalo, kaj za otroka, starega komaj 61tiri leta in pol, pomeni nenadna in prisilna ponovna vzpostavitev stikov z 0detom po ve0dmese0dni prekinitvi. 0Ceta namreč 7eelji dalj 0das ni videl, od 12. 6. 2025 z njim ni imel stikov, 7ivel pa je v okolju, ki je bilo zanj po travmati0dnih dogodkih kon0dno varno in predvidljivo. Meni, da odreditev takoj61njih stikov, brez da bi otroka na to ustrezno in postopno pripravili, predstavlja zanj hudo psihi0dno breme in potencialno retravmatizacijo. Gre za sre0danje z osebo, ki je v otrokovem spominu in izku61nji povezana s strahom in stisko, zato bi ga bilo nujno pripraviti na sre0danje in seznaniti s situacijo, to pa je sodi610de prve stopnje presko0dilo in interes odraslega postavilo pred najve0jo korist otroka. Meni, da bi takoj61nja vzpostavitev tedenskih stikov za otroka predstavljala izjemno psihi0dno breme, spregledana pa je ostala tudi vsebina pravnomo0dne obsodilne sodbe, ki jo povzame. Meni, da bi moral otroka pregledati izvedenec in podati mnenje o tem, kako bi ponovna vzpostavitev stikov vplivala na njegovo du61evno stanje, ali bi zanj predstavljala retravmatizacijo in ali so stiki zanj v tej fazi sploh koristni. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se stiki otroka z 0detom prekinejo, podredno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodi610du prve stopnje.
3.Nasprotni udele7eenec je odgovoril na prito7ebo in predlagal njeno zavrnitev. Svoj odgovor je dvakrat pravo0dasno dopolnil.
4.Prito7eba ni utemeljena.
5.Sodi610de izda za0dasno odredbo, s katero za0dasno pose7ee v dru7einska razmerja, 0de je verjetno izkazano, da je otrok ogro7een (161. 0dlen Dru7einskega zakonika - DZ ). Otrokova ogro7eenost je pravni standard, katerega vsebino napolni v vsakem primeru posebej. Pri tem so mu v pomo0d napotki v DZ: Otrok je ogro7een, 0de je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel 61kodo, in je ta 61koda oziroma verjetnost, da bo 61koda nastala, posledica storitve ali opustitve star61ev ali posledica otrokovih psihosocialnih te7eav, ki se ka7ejo kot vedenjske, 0dustvene, u0dne ali druge te7eave v njegovem odra610danju. 60koda se lahko ka7ee na telesnem ali du61evnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premo7enju. Za0dasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih dolo0da DZ, izdajo po postopku, ki ga dolo0da zakon, ki ureja zavarovanje (100. 0dlen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1).
6.Postopek za izdajo za0dasne odredbe mora biti osredoto0den na tisto, kar je za presojo nujno in neobhodno potrebno. Sodi610de prve stopnje je na prvo mesto pravilno dalo okoli610dino, da stikov med otrokom in njegovim 0detom ni bilo. Njihova dalj61a prekinitev je nedvomno otroku v 61kodo in ga ogro7ea. Stik otroka s star61em je namre0d pomemben za otrokov zdrav razvoj, kar sodi610du narekuje, da te vzpostavi oziroma ohranja, razen 0de so podani res utemeljeni razlogi, ki narekujejo njihovo ukinitev.
7.O0detu je Okro7eno sodi610de v ... z odlo0dbo K 000/2024 z dne 9. 4. 2025 izreklo pogojno obsodbo z varstvenim nadzorom zaradi kaznivega dejanja nasilja v dru7eini po prvem odstavku 191. 0lena Kazenskega zakonika. Dolo0dilo mu je kazen zapora v trajanju dveh let, 0de v preizkusni dobi petih let ne bo storil novega kaznivega dejanja, in mu prepovedalo navezovanje stikov in pribli7eevanje 7ertvi - predlagateljici na manj kot 500 metrov in njenemu domu ter vsakokratnemu delovnemu mestu na manj kot 1500 metrov, prav tako mu je prepovedalo pribli7eevanje njenim star61em. Dolo0dilo je tudi izjemo v primeru sodnih postopkov in zagotavljanja stikov s sinom, dolo0denih v drugi sodni odlo0dbi.
8.CSD je v mnenju 9. 7. 2025 ocenil, da so bili stiki, ki so bili izvedeni pred prekinitvijo, otroku v korist, razen zadnjega, za katerega meni, da sta predlagateljica ter otrok ob dogodku do7eivela hudo retravmatizacijo, v mnenju z dne 10. 9. 2025 pa, da predlagatelji0din strah ni pojenjal. Zaznava strokovne delavke, ki je opravila razgovor s star61ema, pri 0emer je zaznala strah pri materi in jezo pri 0detu ter imela glede njega slab obi0dek, prav tako ni ostala spregledana. Razlo7eila je, da je stik pod nadzorom brez sre0danja star61ev tehni0dno mo7en izvesti, ni pa mo7eno nadzorovati gibanja o0desa v 0asu, ko ni stika. Sodi610de prve stopnje je njeno izjavo kot tudi mnenja CSD vzelo v obzir, pojasnilo, da ne temeljita na razgovoru z otrokom, in o0detovo spo61tovanje prepovedi preverilo pri predlagateljici, ki je povedala, da nasprotnega udele7eenca v svoji bli7eini ni nikoli videla. Ob tehtanju med ogro7eenostjo otroka zaradi prekinitve stikov in zaradi nadaljevanja stikov se je utemeljeno oprlo na mnenje izvedenca klini0dne psihologije, ki je ob svojem strokovnem znanju podal oceno, da je o0de na splo61no naklonjen sinu in do njega goji pozitivna 0dustva, hkrati pa je senzitiven, impulziven, z ni7ejo frustracijsko toleranco in hitrimi spremembami 0dustvovanja, zato je predlagal stike otroka z 0detom pod nadzorom. Menil je, da je nasprotni udele7eenec sposoben vzpostaviti stik s sinom na na0din, da ga ne bo ogro7eal in da ne bo ogro7eal njegove matere ali starih star61ev. Ni zaznal znakov, da bi gojil sovra7ena 0dustva do teh oseb, za razvoj stabilnih in kakovostnih medsebojnih odnosov pa bi potreboval dolgoro0dnej61o psihoterapevtsko obravnavo. O0de je po njegovi oceni sposoben sprejemati navodila strokovnih delavcev in jih upo61tevati, delati pa mora na sebi, tudi na izgubi partnerskega odnosa. Izvedenec ni predvidel, da bi situacije, povezane s skrbjo za otroka ob nadzorovanem stiku, 0detu predstavljale stresno situacijo tak61ne intenzivnosti, da bi lahko nenadzorovano reagiral in s tem 61kodil otroku, kar po njegovem mnenju potrjujejo tudi pretekle izku61nje na nadzorovanih stikih.
9.Predlagateljica zoper mnenje ni podala pripomb. Ni se potrdil niti njen o0ditek nasprotnemu udele7eencu glede zlorabe drog. Neposrednega nasilja nad otrokom sodi610de prve stopnje ni zaznalo, 0eprav je gotovo zanj 61kodljivo e to, da je bil pri0da nasilju nad materjo. Prezreti ne gre niti tega, da sta star61a 16. 4. 2025, torej already after the father's conviction for domestic violence, sklenila za0dasno poravnavo, v kateri so bili dogovorjeni stiki pod nadzorom strokovnih delavcev CSD. Tudi mati je tako ocenila, da o0de otroku v njihovi navzo0dnosti ne more 61koditi oziroma ga ogroziti in da otrok 0deta ne povezuje z nasiljem in strahom. Ob povedanem je sodi610de prve stopnje tehtnico utemeljeno nagnilo v korist stikov. Prito7ebno sodi610de mu ob povedanem tako pritrjuje, da bi nadaljnja prekinitev stikov otroku povzročila ve0djo 61kodo kot izvajanje stikov pod nadzorom, s katerimi se bo vzpostavila in vzdr7eevala 0dustvena navezanost, povezanost in obi0dek medsebojne pripadnosti. Na strani 0deta pa je, da pri tem spo61tuje prepovedi, ki mu jih nalaga pogojna obsodba za kaznivo dejanje, sicer ne bo izklju0dena niti prekinitev stikov.
10.Prito7ebni razlogi se tako niso potrdili, prito7ebno sodi610de pa tudi ni na61lo razlogov, na katere pazi po uradni dol7enosti. Zato je prito7ebo zavrnilo in potrdilo sklep sodi610da prve stopnje (2. to0dka 365. 0lena ZPP v zvezi z 42. 0clenom ZNP-1). O stro61kih ni odlo0dalo, saj jih udele7eenca nista priglasila.