Jedro

Oškodovancu gre v kazenskem postopku tudi po ZBPP lahko brezplačna pravna pomoč, če izpolnjuje pogoje, vendar šele potem, ko se kazenski postopek zoper osumljenca pravno-formalno začne, ne pa že pred tem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim aktom je tožena stranka na podlagi 2., 31., 31.a, 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004, 23/2008) odločila, da se zavrne prošnja tožnika z dne 6. 2. 2013 za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v kazensko preiskovalni dejavnosti, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. I Kpd 18202/2011, zoper osumljena A.A. in B.B., zaradi suma storitve kaznivega dejanja po členu 284/II in 254/I KZ-1. Organ se sklicuje na 24., 1. in 7. člen ZBPP. Iz listin v spisu izhaja, da je prosilec kot oškodovanec vabljen na zaslišanje zoper osumljena A.A. in B.B. Zadeva je v fazi kazensko preiskovalne dejavnosti. Upoštevaje zgoraj navedene določbe ZBPP ni pravne podlage za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot jo zahteva prosilec. Iz določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) izhaja, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi (169. člen ZKP) oziroma z vložitvijo neposredne obtožnice (170. člen ZKP). Izvajanje posameznih kazensko-preiskovalnih dejanj, za kar gre v konkretnem primeru, še ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu določb ZBPP. Prosilec torej ni v nobenem spornem razmerju oziroma nima zahtevka, o katerem bi moralo odločati sodišče v sodnem postopku. Ne gre torej za uresničevanje varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ali varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah, niti ne gre za katero izmed oblik izvensodnega poravnavanja sporov, pač pa gre za postopek, ki se vodi po določbah ZKP kot kazensko preiskovalno dejavnost, za kar brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti. Pristojni organ za BPP ugotavlja, da je prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljena, zato je skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožnik vlaga tožbo zoper uvodno navedeno odločbo, ker se z njo ne strinja. Ker tožnik ni prava uka oseba, prosi Upravno sodišče, da mu dodeli brezplačno pravno pomoč, da se upravni spor pravilno pravno popravi. Tožnik je prejemnik socialne podpore, zato prosi sodišče za oprostitev vseh sodnih stroškov in tudi sodnih taks.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče v tej zadevi ni počakalo na pravnomočno odločitev Upravnega sodišča o tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč, kajti tožnik ima ustaljeno prakso, da eno za drugo vlaga prošnje za brezplačno pravno pomoč in pravna sredstva zoper vsako odločitev Upravnega sodišča ne glede na njeno utemeljitev. Zato omenjeni postopek odločanja o njegovi prošnji za brezplačno pomoč, ki se vodi pod opr. št. BPP 51/2013, še dalj časa ne bi bil pravnomočno končan, pri čemer je tožnik podal prošnjo za brezplačno pravno pomoč za postopek pred Okrajnim sodiščem v Domžalah z vlogo z dne 6. 2. 2013 in sicer za zastopanje na prvi in drugi stopnji kazenske zadeve I Kpd 18202/2011, ki pa se v smislu kazenskega postopka še ni začela, ampak je bil tožnik z vabilom z dne 15. 1. 2013 zgolj vabljen na zaslišanje kot oškodovanec v kazensko preiskovalni zadevi zoper osumljena A.A. in B.B.; omenjeno zaslišanje je bilo že opravljeno več kot 1 mesec preden je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu. Tožnik je torej vložil prošnjo za njegovo zastopanje kot oškodovanca v kazenski zadevi preuranjeno, čeprav mu kot oškodovancu v kazenskem postopku tudi po ZBPP lahko gre brezplačna pravna pomoč (1. in 2. odst. 1. člena ZBPP v zvezi z V. poglavjem ZKP), če izpolnjuje pogoje, vendar šele potem, ko se kazenski postopek zoper osumljence pravno-formalno začne, ne pa že pred tem. Zaradi kopičenja prošenj za brezplačno pravno pomoč s strani tožnika, pri čemer so sredstva za brezplačno pravno pomoč za vse prosilce – torej tudi za tiste, ki prošenj ne zlorabljajo - omejena, bi interpretacija, po kateri bi bil tožnik lahko upravičen do brezplačne pravne pomoči tudi v fazi zaslišanja oškodovanca pred formalno-pravnim začetkom kazenskega postopka v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti.

Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1). S tem po oceni sodišča tožniku ni poseženo v pravico do sodnega varstva v kazenskem postopku kot oškodovancu, ker tožnik lahko vloži prošnjo za brezplačno pravno pomoč potem oziroma če se bo kazenski postopek zoper osumljenca pravno-formalno začel. Tožnik je že po samem Zakonu o sodnih taksah oproščen plačila sodnih taks, zato sodišče o prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni posebej odločalo v izreku sodbe.