Jedro

Če v nepravdnem postopku za ureditev meje predlagatelj ne navede vrednosti spora niti natančno ne opiše obsega spornega mejnega prostora, ne more pričakovati, da bo sodišče vrednost parcele določilo po prostem preudarku po prvem odstavku 22. člena ZOdvT. Sodišče je kot vrednost predmeta pravilno upoštevalo znesek 4.000,00 EUR na podlagi drugega odstavka 22. člena ZOdvT.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se znesek 533,69 EUR zniža na 468,72 EUR, sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagatelju naložilo, da je dolžan A. A. in B. B. povrniti stroške postopka v višini 533,69 EUR.

2. Zoper omenjeni sklep pritožbo vlaga predlagatelj, ki graja odmero pritožbenih stroškov. Meni, da je sodišče izhajalo iz napačne vrednosti predmeta, saj bi jo moralo določiti po prostem preudarku. Napačno je določilo tudi nagrado za postopek, saj bi moralo izhajati iz tar. št. 3101 in količnika 0,8. Obseg dela pooblaščenke je bil manjši, ker je mandat prenehal pred vložitvijo odgovora na predlog. V nepravdnem postopku je dejavnost odvetnika omejena zgolj na postavitev enega zahtevka in sprejem odločitve sodišča. Sodišče je napačno povečalo nagrado zaradi zastopanja več oseb, saj bi moralo povišati le nagrado za postopek, ne pa nagrade iz drugih tarifnih številk. Pooblaščenka se je udeležila le enega naroka, ki je trajal 25 minut. Postopek se je zaključil brez odvetnikovega običajnega obravnavanja zadeve, za kar je predviden znižan količnik 0, 5. Nasprotnima udeleženkama tudi ne pripada nagrada po tar. št. 6002, saj ni bilo stroškov s pisnimi gradivi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je predlagatelj zoper več nasprotnih udeležencev, med njimi tudi zoper A. A. in B. B., vložil predlog za sodno ureditev meje. Predlog je nato zoper omenjeni nasprotni udeleženki umaknil, o čemer je sodišče že pravnomočno odločilo s sklepom N 66/2013 z dne 22. 6. 2015. Ne v predlogu za sodno določitev meje niti v pripravljalni vlogi predlagatelj ni določil vrednosti spornega mejnega prostora, niti ni navedel kvadrature, da bi sodišče o vrednosti predmeta lahko odločilo po prostem preudarku skladno s prvim odstavkom 22. člena ZOdvT. Zato je sodišče pravilno uporabilo določilo drugega odstavka omenjenega člena, po katerem vrednost predmeta znaša 4.000,00 EUR, če te ni mogoče določiti po prostem preudarku. Predlagatelj niti v pritožbi ne pojasni, na podlagi katerih okoliščin bi sodišče lahko določilo drugačno vrednost spornega predmeta in kakšna naj bi ta po njegovem bila, zato na pavšalne pritožbene očitke o nižji vrednosti predmeta spora pritožbeno sodišče ne more odgovoriti.

5. Nagrado za postopek na prvi stopnji določa ZOdvT v prvem poglavju tretjega dela. Ob tem predvideva splošno nagrado za postopek po tar. št. 3100 s koeficientom 1,3 in znižano nagrado za postopek po tar. št. 3101 s koeficientom 0,8, za katero se zavzema predlagatelj. V obravnavani zadevi mandat pooblaščenk in nasprotnih udeleženk ni prenehal pred vložitvijo odgovora na tožbo, prav tako ne gre za nepravdni postopek, pri katerem bi bila dejavnost odvetnika omejena zgolj na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča, zato za znižanje koeficienta ni podlage. Sodišče je pravilno uporabilo tudi določilo tar. št. 3102 glede nagrade za narok. Do umika predloga ni prišlo na naroku, temveč kasneje. Za znižanje nagrade po tar. št. 3103 tako ni podlage. Prav pa ima pritožba, da je sodišče napačno uporabilo tar. št. 1200, po kateri se nagrada za postopek ali nagrada za posel za vsako dodatno stranko v isti zadevi poviša za količnik 0,3. Za dodatno stranko zato nasprotnima udeleženkama pripada zgolj povišanje nagrade v višini 47,70 EUR.

6. Nagrada po tar. št. 6002 je namenjena za kritje pavšalnega zneska plačila poštnih in telekomunikacijskih storitev. Odvetnica nasprotne udeleženke je nedvomno imela te stroške, vsaj pri komuniciranju z nasprotnima udeleženkama, pa tudi z vložitvijo vloge, s katero je soglašala z umikom predloga in priglasila stroške. Zato je sodišče stroške po tar. št. 6002 utemeljeno priznalo.

7. Glede na navedeno nasprotnima udeleženkama pripada nagrada za postopek po tar. št. 3100 v višini 206,70 EUR, nagrada za postopek po tar. št. 3102 v višini 109,80 EUR, pavšalni znesek po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR in zvišanje za zastopanje več oseb po tar. št. 1200 v višini 47,70 EUR, skupaj v višini 384,20 EUR, povečano za DDV pa v višini 468,72 EUR. V tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.